Zemlja na kredit: Ekološki dolg nas opozarja, da porabljamo preveč. Slovenija med bolj potratnimi državami

Ekološki dolg je simboličen datum. Na ta dan presežemo zmožnosti Zemlje, da v enem letu nadomesti vse naravne vire, ki jih porabimo. Po tem dnevu živimo preko naravnih meja planeta – "izposojamo" si vodo, les, ribe za prehrano, tla in predvsem vplivamo na podnebno stabilnost prihodnjih generacij.

Slovenija je letos dan ekološkega dolga dosegla že 8. aprila, kar pomeni, da smo porabili vse naravne vire, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Od tega dne dalje živimo na ekološki kredit – izčrpavamo vire prihodnosti, kar ogroža okolje, zdravje, prehransko varnost in stabilnost družbe.

Direktor Inštituta za zdravje in okolje (IZO) Tomaž Gorenc opozarja, da gre za bistveno več kot okoljski problem – gre za vprašanje kakovosti življenja. Zaskrbljujoče je tudi, da kljub vse hujšim posledicam podnebnih sprememb javna razprava pogosto ostaja ujeta v druge teme, kot so povečanje vojaških izdatkov, namesto da bi spodbujali sistemske spremembe v smeri trajnosti.

Prehranska industrija je eden ključnih dejavnikov ekološkega dolga – porablja ogromne količine vode, zemlje in energije, ob tem pa podnebne spremembe že vplivajo na oskrbo s hrano, stroške pridelave in kakovost živil. Rešitve so znane: podpora lokalnim pridelovalcem, krajšanje dobavnih verig, zmanjšanje odpadkov in ozaveščanje o trajnostnih prehranskih praksah.

Posebna vloga mladih

Posebno vlogo imajo pri tem mladi. Po besedah Karin Križman iz Mladinske zveze Brez izgovora jim znanje omogoča občutek odgovornosti in priložnost, da vplivajo na spremembe. IZO zato z mednarodnim projektom The Food Odyssey razvija inovativne učne pristope (npr. digitalno sobo pobega), ki mladim približujejo povezave med prehrano, okoljem in podnebjem.

Projekt Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet!, ki ga izvajata Mladinska zveza Brez izgovora in Zveza slovenske podeželske mladine, mlade aktivno vključuje v oblikovanje rešitev za trajnostno kmetijstvo. Le s povezovanjem sistemskih politik z lokalnimi dejanji lahko zgradimo prehransko varno, pravično in okoljsko vzdržno prihodnost.

Globalni dan ekološkega dolga je bil lani že 1. avgusta, torej je svetovna populacija v vsega sedmih mesecih "pokurila" letni proračun planeta. Slovenija pa je bila še hitrejša – že 25. aprila smo prebili svoj naravni proračun za leto 2025. Letos smo ta dan zaradi spremenjenje metodologije, ne zaradi večje porabe, dosegli že 8. aprila, a bi ob nespremenjeni metodologiji ostal na 25. aprilu. Po podatkih Global Footprint Network bi za slovenski življenjski slog potrebovali 3,4 planeta Zemlja, če bi vsi živeli tako kot mi.

To ni le statistika – gre za ključno vprašanje kakovosti življenja danes in jutri. Ekološki dolg ni oddaljena grožnja, temveč realnost, ki se že danes kaže v onesnaženem zraku, sušah, vremenskih ujmah in visokih cenah energentov.

Kaj žene Slovenijo v ekološki minus?

Glavni razlogi za tako zgodnji ekološki dolg Slovenije vključujejo prekomerno rabo energije, visoka stopnja avtomobilizma, uvoz hrane in potrošniški slog ter odpadki in poraba virov.

Prekomerna raba energije

V Sloveniji gospodinjstva porabijo največ energije za ogrevanje prostorov (več kot 60 %) in toplo vodo. Številne stavbe so slabo izolirane, še vedno so v uporabi neučinkoviti kurilni sistemi. Veliko gospodinjstev uporablja plin, kurilno olje ali celo drva brez filtracije trdih delcev.

Visoka stopnja avtomobilizma

Slovenci smo zelo motorizirani – imamo skoraj 550 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev, kar nas uvršča nad povprečje EU. Promet je eden največjih virov emisij CO₂, zlasti v urbanih središčih.

Uvoz hrane in potrošniški slog

Kljub rodovitni zemlji uvozimo več kot polovico hrane – tudi sadje, zelenjavo, meso. Uvoz hrane prinaša ogljični odtis, poleg tega pa zavržemo ogromno hrane: povprečno in Slovencu vsako leto v smeti konča okoli 68 kg hrane.

Odpadki in poraba virov

Slovenija ustvari več kot 500 kg komunalnih odpadkov na prebivalca na leto, večina embalaže pa še vedno konča v sežigalnicah ali na odlagališčih. Potrošniški način življenja ustvarja večjo potrebo po naravnih virih, rabi prostora, transportu in energiji.

Posledice: več kot le številka

Življenje prek planetarnih zmožnosti ima oprijemljive posledice. Med njimi so podnebne spremembe, zaradi česar Slovenija beleži vse več ekstremnih vremenskih pojavov – vročinski valovi, suše, neurja, poplave. Posledica so tudi izguba biotske raznovrstnosti, kar pomeni izumiranje opraševalcev in onesnaženje rek ogrožata celoten ekosistem. Hkrati je ena od posledic naraščajoče cene energentov; omejeni viri namreč pomenijo dražjo energijo, kar povečuje energetsko revščino.

Slovenske dobre prakse in priložnosti

Eko sklad že več kot desetletje ponuja subvencije za energetske prenove in okolju prijazne naprave. Sončne elektrarne postajajo cenovno dostopne: lani smo dosegli več kot 1100 MW nameščenih zmogljivosti – to je že 10 % domače proizvodnje elektrike. Trajnostna gradnja in pametne stavbe so v porastu. Stavbe prihodnosti niso le energetsko varčne, ampak tudi odporne, zelene in povezane z obnovljivimi viri.

Učimo se iz dolga, ne ponavljajmo napak

Ekološki dolg ni le opozorilo narave, temveč tudi priložnost, da ustvarimo pravičnejši, bolj zdrav in trajnosten svet. Slovenija lahko s svojo majhnostjo in inovativnostjo postane zgled: imamo znanje, vire in predvsem motivacijo – saj gre za našo prihodnost.

Če se bomo odločali za trajnostne rešitve, bomo vsi skupaj prispevali k temu, da dan ekološkega dolga vsako leto pride pozneje. In to pomeni – več časa za planet, za nas, za generacije, ki prihajajo.