V času, ko se svet pospešeno spopada s posledicami podnebnih sprememb, energetsko draginjo in izčrpavanjem naravnih virov, postajajo zelene naložbe ključni vzvod preobrazbe gospodarstva, družbe in vsakdanjega življenja. Gre za naložbe, ki ne zasledujejo zgolj finančnih donosov, temveč tudi okoljske in družbene koristi – vlaganje v prihodnost, ki temelji na manjši rabi virov, nižjih emisijah in večji odpornosti.
Financiranje zelenih projektov igra pri tem osrednjo vlogo. Zakaj? Ker so mnoge zelene tehnologije – od sončnih elektrarn in toplotnih črpalk do energetsko učinkovitih prenov – dolgoročno izjemno donosne, a zahtevajo visoke začetne investicije. Teh si brez ustrezne podpore mnogi posamezniki in podjetja ne morejo privoščiti. Subvencije, ugodni krediti, davčne olajšave in drugi finančni instrumenti zato služijo kot spodbujevalni mehanizmi, ki zmanjšajo vstopne ovire, zmanjšajo tveganje in pospešijo uvajanje trajnostnih rešitev.
Za vlagatelje to pomeni jasno priložnost: zelene naložbe postajajo vedno bolj zanesljiv in konkurenčen naložbeni razred. Ne le zaradi vedno večje regulativne in tržne podpore, ampak tudi zaradi dejstva, da so naložbe v energetsko učinkovitost, obnovljive vire in krožno gospodarstvo pogosto manj izpostavljene geopolitičnim tveganjem, nestanovitnim cenam surovin in zakonodajnim spremembam, ki so usmerjene v omejevanje škodljivih praks.
Kaj štejemo med zelene naložbe
Zelene naložbe so vlaganja, ki imajo pozitiven vpliv na okolje in družbo. Mednje sodijo:
- sončne, vetrne in hidroelektrarne, pa tudi bioplinarne in geotermalne naprave,
- energetska prenova stavb (toplotna izolacija, menjava oken, ogrevalni sistemi),
- trajnostna mobilnost (nakup e-vozil, e-polnilnice, javna infrastruktura za kolesarje),
- nizkoogljične tehnologije (npr. hranilniki energije, pametna omrežja),
- trajnostno ravnanje z vodo, odpadki in materiali (krožno gospodarstvo).
Da se posamezna naložba šteje kot zelena, mora ustrezati tudi določenim merilom – kot jih opredeljuje na primer evropska taksonomija. To pomeni, da mora naložba bistveno prispevati k vsaj enemu okoljskemu cilju EU (npr. blaženju podnebnih sprememb) in hkrati ne sme škodovati drugim ciljem (npr. varovanju vodnih virov ali biodiverziteti).
Zelene naložbe niso le moralna zaveza prihodnosti – so strateška poslovna in življenjska odločitev
Kdo v Sloveniji ponuja financiranje zelenih naložb
1. Eko sklad
Ključni javni instrument za spodbujanje zelenih naložb v Sloveniji tako za prebivalstvo kot za podjetja. Eko sklad omogoča nepovratne finančne spodbude za toplotne črpalke, izolacijo, okna, vgradnjo prezračevanja z rekuperacijo, kredite z ugodno obrestno mero za celovite energetske prenove in gradnjo skoraj ničenergijskih stavb, subvencije za električna vozila, polnilnice in sisteme za ravnanje z deževnico.
2. Borzen
Državna agencija, ki razpisuje subvencije za sončne elektrarne in hranilnike električne energije. V letu 2025 so na voljo sredstva za gospodinjstva in energetske skupnosti – do 40 odstotkov celotnih stroškov v primeru vgradnje baterijskega sistema.
3. Moja elektrarna
Model za vlaganje v sončne elektrarne kot finančni produkt. Ta zasebna rešitev omogoča nakup enega ali več solarnih modulov in nato prejem letnih obresti. Investicija je enostavna, donos pa stabilen.
4. Energetske skupnosti
Z novimi zakoni se odpira možnost kolektivnega vlaganja v skupnostne elektrarne in druge energetske rešitve. Posamezniki ali podjetja lahko vlagajo v sončne elektrarne na šolah, občinskih stavbah, blokih – in si delijo proizvedeno energijo.
Katere priložnosti obstajajo trenutno
Za gospodinjstva:
- vgradnja sončne elektrarne s hranilnikom,
- nakup električnega vozila z državno subvencijo, tako električnih avtomobilov kot električnih koles,
- zamenjava stare kurilne naprave z nizkoogljično (npr. IR-paneli, toplotna črpalka),
- obnova fasade, strehe, zamenjava oken – ugodni krediti in subvencije,
- vključevanje v energetske skupnosti in nakup deleža v skupni elektrarni.
Za podjetja:
- investicije v energetsko učinkovitost poslovnih prostorov,
- postavitev lastne sončne elektrarne (tudi kot del poslovnega modela),
- digitalizacija energetskega upravljanja (pametni števci, senzorji, avtomatizacija),
- certificiranje in poročanje o trajnosti – postaja konkurenčna prednost,
- sodelovanje v razpisih EU in slovenskih razvojnih programih (npr. načrt za okrevanje in odpornost, Podnebni sklad).
Zakaj se zelene naložbe obrestujejo
Zelene naložbe prinašajo kombinacijo:
- nižjih stroškov energije in ogrevanja,
- višje tržne vrednosti nepremičnine ali podjetja,
- možnosti subvencioniranja in kreditiranja,
- neodvisnosti od gibanja cen fosilnih energentov,
- pozitivnega vpliva na okolje, zdravje in skupnost,
- družbene odgovornosti in konkurenčne prednosti.
Po študiji družbe McKinsey lahko prehod na ogljično nevtralnost sicer zahteva ogromne vlagateljske napore (3,5 trilijona ameriških dolarjev letno), vendar hkrati ustvarja več kot 200 milijonov delovnih mest, od tega 8 milijonov na področju obnovljivih virov energije (OVE), vodika in biogoriv.
Zelene naložbe niso le moralna zaveza prihodnosti – so strateška poslovna in življenjska odločitev. V času, ko okoljske, zakonodajne in finančne sile vse bolj usmerjajo gospodarstvo v trajnost, je vsak vložen evro v zeleno prihodnost lahko tudi najbolj donosen evro.
Z ustreznimi informacijami, načrtovanjem in podporo, ki jo ponujajo številni programi in institucije v Sloveniji, lahko zeleni prehod postane priložnost za vsakogar – naj bo to posameznik, skupnost ali podjetje.
