Rastline hladijo, čistijo in vlažijo zrak ter dokazano vplivajo na boljše počutje. V času, ko več kot 80 odstotkov dneva preživimo v zaprtih prostorih, je to več kot estetska izbira – je potreba.
Naravna klima na fasadi
Zunanje zelene stene so najlepši dokaz, da se narava in arhitektura lahko dopolnjujeta. Že tradicionalne hiše so imele ob stenah bršljan ali trto, ki sta pozimi zidove varovala, poleti pa sta jih hladila. Listi ustvarjajo senčno zaveso, ki temperaturo na fasadi zmanjša tudi za nekaj stopinj, medtem ko korenine ob vznožju pomagajo zadrževati vlago v tleh. A vsaka rastlina potrebuje svoj prostor in razumevanje. Bršljan s svojimi oprijemalkami ni primeren za vse vrste ometa, medtem ko glicinija ali srobot zahtevata oporo, ki ju drži stran od fasade. Dobro načrtovana zasaditev pomeni manj vzdrževanja in daljšo življenjsko dobo tako rastlin kot stavbe.
Primerne rastline za zunanje zelene stene
Pri izbiri rastlin za zunanje zelene stene je pomembno upoštevati lego, izpostavljenost soncu in tip podlage. Za južne in zahodne fasade so primerne rastline, ki dobro prenašajo sonce in sušo, medtem ko so za severne lege boljše vrste, ki uspevajo v senci in vlagi. Spodaj je okviren pregled nekaj pogosto uporabljenih plezalk, razvrščenih po višini rasti.
Vrsta Višina rasti Posebnosti
Bršljan Do 20 m Zimzelena, primerna za senčne lege, ne poškoduje stabilnih fasad.
(Hedera helix)
Divja trta (Parthenocissus Do 15 m Čudovite rdeče jesenske barve, hitro raste.
quinquefolia)
Glicinija 10-12 m Potrebuje močno oporo, cveti spomladi.
(Wisteria sinensis)
Srobot 2–5 m Številne barve cvetov, raje delna senca, hladno pri koreninah.
(Clematis sp.)
Plezava hortenzija Do 10 m Počasnejša rast, a bogato cvetenje.
(Hydrangea petiolaris)
Notranje zelene stene so naravni filter zraka
Če je zunanja stena zaščita, je notranja zelena stena dihalni organ doma. Številne raziskave kažejo, da rastline aktivno izboljšujejo kakovost zraka, saj z listi ujamejo prah, absorbirajo ogljikov dioksid in sproščajo kisik. Hkrati sproščajo vlago, kar preprečuje, da bi zrak postal suh in dražeč, zlasti v ogrevalni sezoni. Ni naključje, da arhitekti v zadnjih letih vse pogosteje vnašajo vertikalno zelenje v pisarne, čakalnice, učilnice in dnevne prostore. Zelena površina deluje kot naravni zvočni blažilec in dokazano zmanjšuje stres.
Rastline za notranje zelene stene
Za notranje zelene stene so najprimernejše sobne rastline, ki se dobro prilagajajo različnim svetlobnim razmeram in ne zahtevajo veliko nege. Številne izmed njih najdemo v cvetličarnah in vrtnih centrih, kjer so na voljo že v različnih velikostih. Prednost dajemo rastlinam z lepimi listi.
- Potos (Epipremnum aureum) – izredno odporna rastlina, dobro prenaša manj svetlobe.
- Filodendron (Philodendron scandens) – klasična plezalka z velikimi zelenimi listi.
- Monstera (Monstera deliciosa) – dekorativna rastlina z značilnimi izrezi na listih.
- Praprot (Nephrolepis exaltata) – izboljšuje vlažnost in čisti zrak.
- Sobna bršljanka (Hedera helix) – uspeva v polsenci, učinkovita pri odstranjevanju toksinov.
- Zamija (Zamioculcas zamiifolia) – nezahtevna, prenaša sušo in malo svetlobe.
- Sukulente (različne vrste) – primerne za suhe in svetle prostore.
Zelena terapija
Sobne rastline vplivajo tudi na naše razpoloženje. Ljudje, ki čas preživljajo v zelenih prostorih, poročajo o manj utrujenosti, boljšem spanju in večji zbranosti. Potos, filodendron, praprot in monstera so med najučinkovitejšimi »čistilci zraka« in hkrati skoraj nezahtevni. Že nekaj visečih loncev na polici ali preprosta zelena stena v predsobi lahko občutno spremeni energijo prostora. Pri rastlinah vseh učinkov ni mogoče natančno izmeriti, a njihova prisotnost občutno vpliva na kakovost bivanja.
Zeleni učinek v številkah
- Rastline lahko zmanjšajo koncentracijo hlapnih organskih spojin (VOC) v prostoru za do 60 % v 24 urah (vir: NASA Clean Air Study, 2022).
- Vlažnost zraka v prostoru z več rastlinami se naravno poveča za 10–15 %, kar zmanjša suhost dihal in kože.
- Ljudje v prostorih z zelenjem so po raziskavah Univerze v Exetru 15 % bolj produktivni in manj utrujeni.
- En kvadratni meter zelene stene absorbira do 2,5 kg CO₂ na leto.
Umeščanje zelene stene – ravnotežje med naravo in prostorom
Pri umeščanju zelene stene ni nujno, da z rastlinjem prekrijemo celotno površino. Včasih je dovolj že en sam zeleni poudarek v obliki dela stene, vogal ali vertikalni pas ob oknu, kjer se svetloba naravno zadržuje. Takšna premišljena postavitev ne le oživi prostor, ampak ga tudi uravnoteži. V manjših stanovanjih se lepo obnesejo ozki vertikalni paneli ali viseči moduli nad sedežno garnituro, v večjih prostorih pa lahko zelena stena deluje kot naravna pregrada med kuhinjo in dnevno sobo.
Pomembno je, da rastline ne tekmujejo z drugimi elementi interierja, naj bodo del celote, ne dominanten kontrast. Dobro oblikovana zelena stena deluje kot mirno ozadje, ki dopolni prostor, ne da bi ga zadušila.
Zelene stene niso več razkošje, ampak priložnost, da bivalne prostore naredimo bolj kakovostne in zdrave. V zunanjem okolju nas tako zelenje ščiti pred vročino, v notranjem pa čisti zrak in pomirja duha. In kar je najlepše, narava to počne sama, tiho in brez elektrike.
