Zaščita lesa: Ne čakajte, da začne barva odstopati (3. del)

Les je zlasti na prostem treba zaščititi pred vlago, lesnimi škodljivci, kamor sodijo denimo plesni, glive in insekti, ter pred mehanskimi poškodbami in kemičnim onesnaženjem z mineralnimi olji in mastjo.

Če je premaz že močno razpokan in se lušči, ga je treba odbrusiti v celoti. Tako pripravljeno površino nato zaščitimo z biocidno impregnacijo in dvema nanosoma lazure.
Če je premaz že močno razpokan in se lušči, ga je treba odbrusiti v celoti. Tako pripravljeno površino nato zaščitimo z biocidno impregnacijo in dvema nanosoma lazure.
Shutterstock
Datum 24. maj 2025 06:00
Čas branja 5 min

Trajnost premaza oziroma pogostost obnavljanja zaščite lesa je odvisna od številnih dejavnikov: od vrste, kakovosti in obdelave lesa, konstrukcijske izvedbe, uporabljene impregnacije in premaznega sredstva, kakovosti izvedbe zaščite, debeline nanosa, izpostavljenosti lesa zunanjim vplivom in še česa. Les mora biti zdrav in brez vidnih znakov okužbe z lesnimi insekti, glivami trohnivkami ali modrivkami, brez grč, pravilno razrezan in ustrezno suh. Za les, ki je namenjen zunanji uporabi, to pomeni vlažnost med 12 in 16 odstotki.

Močan vpliv ima tudi lega lesenega elementa glede na smer neba. Čim bolj proti jugu in zahodu je les obrnjen, čim manj je z nadstreškom zaščiten pred dežjem in kolikor bolj horizontalna je njegova površina, toliko bolj je izpostavljen propadanju. Zato bo premaz manj zdržal, hitreje se bo tanjšal in potrebni vzdrževalni intervali bodo krajši. "Običajno velja, da les, ki je premazan z lazuro, na severni strani ali v senci pod nadstreškom obnavljamo na približno deset let. Manj izpostavljena mesta na osončenih straneh pri dobri konstrukcijski izvedbi obnavljamo na pet do osem let, zelo izpostavljena mesta brez sence in brez nadstreška na južni in zahodni strani pa po treh ali štirih letih. Konstrukcijsko slabo izvedene dele, s katerih voda ne odteče, pa je potrebno obnavljati približno na dve leti," naštevajo strokovnjaki iz podjetja KANSAI HELIOS Slovenija. Dodajajo še, da svetle lazure slabše ščitijo les pred UV-sevanjem, zato zahtevajo pogostejše vzdrževanje, preveč temne pa niso ugodne zaradi pregrevanja na soncu in s tem povezanega presuševanja lesa, zaradi katerega ta pogosteje poka. Pri brezbarvnem premazu je čas obnavljanja še krajši, oljene površine pa je običajno treba obnavljati vsaj enkrat na leto.

"Čas obnavljanja je torej odvisen od stanja premaza na lesu oziroma od njegove iztrošenosti. Ne sme biti mehanskih poškodb, na primer zaradi toče, ter razpok zaradi dilatacije lesa. Obnova je potrebna, še preden postane površina lesa načeta oziroma dokler je na njej še kaj premaznega filma. To lahko ugotovimo z opazovanjem površine. Najenostavnejši preizkus stanja premaza je test z vodno kapljico: če se ta zelo hitro vpije in povzroči velik moker madež, je premaz že zelo propadel in ga je treba nujno obnoviti," opisujejo sogovorniki.

Če se kapljica zelo hitro vpije in povzroči velik moker madež, je premaz že zelo propadel in ga je treba nujno obnoviti.
Shutterstock

Kako poteka obnova premaza

Postopek obnavljanja premaza je odvisen od vrste predhodnega premaza in od tega, ali smo začeli pravočasno. Zaradi načina propadanja je obnavljanje alkidnih premazov bolj enostavno kot obnavljanje akrilnih premazov. Alkidni premazi propadajo površinsko tako, da se postopoma tanjšajo, kar je vidno kot površinsko luščenje v obliki prahu. Če se obnavljanje izvaja pravočasno, še preden premaz propade do lesa, bo za vnovično zaščito potrebno premaz le skrtačiti s krtačo iz trdih ščetin in nato nanesti osvežilni nanos lazure. Kadar je premaz močno propadel in je načet že les, moramo površine obrusiti do zdravega in čvrstega lesa, nato pa jih premazujemo enako kot nov les.

Akrilni premazi so bolj odporni proti UV-žarkom in se ne tanjšajo postopoma, ampak pokajo. Zaradi pronicanja vode v les se razpokan in neoprijet film odlušči. Če ni vidnih znakov luščenja, je dovolj, da površino rahlo pobrusimo in nanesemo en osvežilni nanos lazure. Kadar pa je površina na nekaterih delih razpokana in so vidni znaki luščenja, je treba odbrusiti vse neoprijete dele premaza. Na dele, kjer je bilo odbrušeno do lesa, nanesemo en sloj biocidne impregnacije. Prvi sloj lazure nanesemo samo na odbrušene dele, drugi sloj pa nanesemo preko celotne površine elementa, ki ga obnavljamo.

Če je premaz že močno razpokan in se lušči, ga je treba odbrusiti v celoti. Tako pripravljeno površino nato zaščitimo z biocidno impregnacijo in dvema nanosoma lazure. Pri zelo propadlem lesu je pomembno, da pred nanašanjem premazov odbrusimo tudi vrhnji sloj lesa, ki je že iztrošen in ne zagotavlja dobrega oprijema premazom.

Obnavljanje olj je najbolj enostavno. Pred nanašanjem olja je treba površino lesa dobro očistiti, oprati in odstraniti ves preperel les. Z brusilnim papirjem površino zgladimo, ker s tem omogočamo enakomerno vpijanje olja v les in lep končni videz premazanega lesa. Les mora biti pred nanašanjem olja dobro presušen, saj se sicer olje ne more vpiti in zaščita ni ustrezna.

Postopek obnavljanja premaza je odvisen od vrste predhodnega premaza in od tega, ali smo začeli pravočasno. Zaradi načina propadanja je obnavljanje alkidnih premazov bolj enostavno kot obnavljanje akrilnih premazov.
Shutterstock
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Izrael bo lahko sodeloval na Evroviziji, Slovenije na Dunaju ne bo. Se strinjate s tako odločitvijo RTV Slovenija?
Da, s tem smo pokazali moralno držo.
40%
235 glasov
Odpovedati bi se morali sodelovanju že pred leti.
39%
230 glasov
Ne, gre za glasbeni izbor in morali bi sodelovati.
15%
86 glasov
Ne vem, me ne zanima.
7%
41 glasov
Skupaj glasov: 592