Morda v vašem rastlinjaku prezimujejo kakšne posodovke ali pa imate v njem posajene vrtnine, kot so radič, endivija, motovilec, čebulček, česen ... Vse to bo uspevalo v neogrevanem rastlinjaku. Ko vremenoslovci napovejo zelo nizke temperature, rastline preprosto pokrijte z vrtno kopreno, da jih zaščitite pred pozebo. Pozimi si lahko v rastlinjaku v lončkih ali zabojčkih pridelate tudi krešo, azijsko listno zelenjavo in različna zelišča, ki jih sproti uporabljate.
Občutljive vrtnine
Najbrž vas zanima tudi, kako vzgojiti občutljivejše rastline. Teh ni smiselno gojiti v neogrevanem rastlinjaku, temveč raje poskrbite za začetek na okenski polici. Konec februarja ali v začetku marca lahko v posodice na okenski polici, napolnjene s setvenim substratom, posejete občutljivejše rastline, kot so paprika, jajčevci, paradižnik, bučke cukini, bazilika, ki se presajajo na vrt šele v drugi polovici maja.
S setvijo jajčevcev in paprike pa lahko začnete že v prvi polovici februarja. Teden ali dva kasneje pa s paradižnikom. Plodovke so toplotno najzahtevnejše in potrebujejo za vznik več kot 25 °C, zato nujno potrebujejo ogrevan prostor. Takoj po vzniku naj imajo mladi kalčki veliko svetlobe, vendar ne preveč neposrednega sonca, poleg tega jim zagotovite približno 5 °C nižjo temperaturo kot ob vzniku.
Setveni substrat pred setvijo navlažite, po setvi pa znova popršite z vodo in lonček ali zabojček prekrijte s steklom ali kapo iz prozorne folije, da se v setvenem zabojčku vzpostavi vlažna mikroklima, ki bo spodbudila kaljenje semen. Poskrbite, da se prst nikoli ne posuši, ko semena vzklijejo, vsak dan prezračite sejančke, da jih ne napade plesen. Ko se klični listi postavijo v vodoravni položaj, je čas, da sejančke prenesete v nove lončke.
Setev solate za sadike
Pri solati je pogosto najboljše, da se odločite za setev za sadike. Uporabite lahko multiplošče z luknjami, vendar nikoli ne posejte cele plošče hkrati, pač pa le vrstico ali dve oziroma toliko, kot lahko pojeste v desetih dneh. Po desetih dneh posejte naslednji dve vrstici in nadaljujte isto zaporedje. Tako boste vzgojili le toliko, kot lahko sproti pojeste. Dokler seme kali, naj bodo plošče na toplem, svetloba pa ni potrebna. Ko rastline vzkalijo, jih prestavite na svetlo. Temperature naj bodo v prvih dneh po kaljenju okoli 15 °C. Sadike solate presajajte, ko korenine popolnoma prerastejo koreninsko grudo. Običajno potrebujejo za to 30 dni, zgodaj spomladi več, pozno spomladi pa nekaj manj časa. Za spomladanske setve so primerne sorte bistra, posavka, vegorka in braziljanka. Te so primerne za setev za sadike od februarja do aprila.
Manj občutljivi za nizke temperature
V hladni zemlji kalijo kapusnice, nekatere stročnice, solate. Zelje je rastlina hladnega dne, zato ga lahko v zaščiten prostor sejete že februarja, saj seme kali že pri temperaturi tal, ki imajo 5 °C. Cvetačo za sadike sejte od februarja naprej v zaščitene prostore. Brokoli ob kaljenju prenese nižje temperature kot cvetača. Za sadike ga sejte od februarja naprej. Za vse druge vrtnine naj bi imela zemlja vsaj 10 °C. Poleg solate na prostem v zgodnji pomladi (začetek marca) uspešno kalita še grah in bob, za hitrejšo in uspešnejšo setev pa seme čez noč namočite v topli vodi ali kamiličnem čaju. Sejte ju neposredno na gredico. Ko je temperatura zemlje na vrtu vsaj 7 °C, bo uspešno kalilo sveže seme solate, graha, boba, redkvice, rukole in kreše.
Zalivanje in gnojenje
Sejančke v rastlinjaku sprva pršite z vodo iz pršilke. Ko rastline prepikirate in ko se utrdijo, je za zalivanje v rastlinjaku najprimernejša deževnica ali postana voda, ki jo zbiramo v sodu. Idealna temperatura vode za zalivanje je 20 do 25 stopinj Celzija. Voda neposredno iz vodovoda ni najboljša, ker je hladna, vsebuje klor in pogosto precej apnenca. Zato jo pred uporabo nalijte v sod. Za zalivanje rastlin, ki bodo rasle v gredah v rastlinjaku, je najbolj pripraven talni namakalni sistem, ki prek luknjic v ceveh dovaja vodo rastlinskim koreninam. Če pa gojite v rastlinjaku rastline v loncih, poskrbite za pravilno zalivanje - zalivajte po prsti in ne po listih. V fiksnih rastlinjakih ne pretiravajte z gnojenjem. Zavedati se morate, da pod folijo ni padavin, ki bi povzročale izpiranje tal. Zato v začetni fazi zemljo obogatite z 1,5 litra preperelega hlevskega gnoja na kvadratni meter tal ali dva litra komposta. Več ne, drugače bodo tla pregnojena. Rastline v loncih pa začnite gnojiti šele dober mesec po presaditvi, saj imajo v kakovostnem substratu dovolj hranil za dober začetek.
