Voda za danes in jutri

Voda iz pipe je sicer zdravstveno varna, vendar onesnaževala iz kmetijstva, industrije in gospodinjstev marsikje puščajo sledi. Ob tem se pojavlja še vprašanje, kako zagotoviti, da bo kakovostna pitna voda na voljo tudi prihodnjim generacijam. Prvi korak je ustrezna filtracija. Domači filtri danes niso več redkost, a med njimi so razlike. Nekateri odstranjujejo bakterije, drugi klor, tretji pa tudi težke kovine. A pozor, voda, ki jo popolnoma očistimo, izgubi tudi minerale, ki so za naše telo dragoceni. Kalcij in magnezij v vodi nista sovražnika, ampak zaveznika zdravja, zato je smiselno iskati rešitve, ki ohranjajo naravno sestavo vode, hkrati pa odstranijo tisto, česar v njej ne želimo.

Seštevek majhnih dejanj

Trajnostna raba vode v gospodinjstvu se ne konča pri kozarcu. Vsak od nas lahko pripomore k ohranjanju te dragocene dobrine z drobnimi, a učinkovitimi navadami. Zobe si umivajmo ob zaprti pipi, prhajmo se raje kot kopajmo, perilo pa perimo šele, ko je stroj poln. Seštevek majhnih dejanj se na koncu spremeni v velike prihranke.

Zanimiva rešitev so tudi sistemi za zbiranje deževnice. Čeprav se sliši staromodno, gre za sodobno, ekološko in finančno smiselno prakso. Deževnico lahko uporabimo za zalivanje vrta, izplakovanje stranišča ali celo za pranje perila, če imamo ustrezen sistem filtracije. Tako razbremenimo javni vodovod in prihranimo dragoceno pitno vodo za tiste potrebe, kjer je res nujna.

Voda je življenje, pravi pregovor, in res je tako

Brez nje ni hrane, ni zdravja, ni prihodnosti. Zato je na nas, da poskrbimo zanjo – danes, da jo bomo imeli tudi jutri. Čeprav so tehnološke rešitve pomembne, je prva in najboljša vedno preprosta: spoštovanje vode in zmernost pri njeni rabi.

Čeprav radi poudarjamo, da smo vodnata dežela, nas podnebne spremembe in človeški posegi v prostor opozarjajo, da je ta dobrina vse bolj ranljiva. Spomladi in jeseni nas spremljajo obilna deževja, poleti pa suše, ki izsušujejo vodnjake in polja. Voda se spreminja v vir, ki ga je treba varovati podobno kot rodovitno zemljo – brez nje ni ne pridelka ne družbe.

Izgubljeni pomen vode

V preteklosti je bila voda središče vasi, pri vodnjakih so se srečevali ljudje, prali perilo in zajemali pitno vodo. Danes, ko zadostuje pritisk na gumb, se pomen tega vira pogosto izgubi. Toda vsaka kaplja je del kroga narave, ki vključuje dež, podtalnico, reke in jezera. Ko voda iz naše kuhinje odteče v odtok, potuje skozi čistilne naprave nazaj v okolje, kjer mora biti dovolj čista, da omogoča življenje ribam, rastlinam – in nam samim.

Mikroplastika v vodi

Posebej zbuja skrb pojav mikroplastike, ki se vse pogosteje pojavlja v vodnih virih. Drobni delci prihajajo iz plastenk, čistil, oblačil in barv ter končajo v rekah in jezerih. Mikroplastiko zaužijemo s hrano in vodo, njen vpliv na zdravje pa še ni povsem raziskan. Gotovo pa velja: kar vnašamo v naravo, se vrača k nam. Če želimo čisto vodo, moramo zmanjšati rabo plastike, paziti na odpadke in uporabljati do okolja prijaznejše izdelke.

Zalivanje vrta je pomembna točka varčevanja

Tudi na vrtu se kaže, kako dragocena je voda. Namesto obilnega zalivanja enkrat na teden je bolje vsak dan dodati manjšo količino vode, ki doseže korenine. Še učinkovitejše je kapljično namakanje, ki rastlinam vodo dovaja počasi in neposredno tja, kjer jo potrebujejo. Takšna praksa zmanjša porabo in zagotavlja bolj zdrave rastline.

Voda je zgodba, ki nas uči spoštovanja – do narave in do prihodnjih generacij. Kar danes spustimo v odtok, bodo pili naši vnuki. Vsak kozarec vode je pravzaprav del dediščine. Z njo moramo ravnati odgovorno, kot bi ravnali s koščkom rodovitne zemlje ali gozda. Naj bo vsaka kaplja, ki jo uporabimo, premišljena – le tako bomo lahko rekli, da smo vodo ohranili za danes in jutri.

Mikroplastika v vodi – nevidna nevarnost

Raziskava Univerze na Dunaju (2023) je pokazala, da je mikroplastika v več kot 80 odstotkih vzorcev pitne vode po svetu.

Gre za drobne delce plastike, manjše od petih milimetrov, ki nastanejo pri razpadanju embalaže, oblačil iz umetnih vlaken in drugih plastičnih izdelkov.

Zakaj to zbuja skrb?

• Mikroplastika lahko prehaja v človeško telo z vodo, hrano in celo zrakom.
• Znanstveniki opozarjajo, da lahko povzroča vnetne procese, hormonske motnje in dolgoročne zdravstvene posledice, čeprav celoten vpliv še ni raziskan.
• Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) države poziva, naj vlagajo v boljše sisteme filtracije in zmanjšanje rabe plastike, da preprečimo nadaljnje onesnaženje.

To pomeni, da vsak dan – pogosto nevede – zaužijemo delce plastike. Čeprav dolgoročne posledice še niso povsem znane, se strokovnjaki strinjajo, da bosta zmanjšanje količine plastičnih odpadkov in uporaba kakovostnih filtrov ena izmed glavnih nalog prihodnosti.

Vir: Universitätsklinikum Wien & Universität Wien, raziskava o mikroplastiki v pitni vodi, 2023

(https://meduniwien.ac.at – objavljeno 2023)