V Sloveniji je število večstanovanjskih stavb ocenjeno med 20.000 in 25.000, kar pomeni, da v njih prebiva približno tretjina celotnega prebivalstva. Čeprav so vsakodnevni del našega bivanja, so te stavbe pogosto izpostavljene številnim tveganjem - od potresov in poplav do tehničnih okvar in požarov.
Strokovnjaki se strinjajo, da nesreč ne moremo vedno preprečiti, lahko pa njihove posledice bistveno zmanjšamo z odgovorno gradnjo, premišljenim upravljanjem in ustreznim zavarovanjem. Pa to v praksi res upoštevamo?
Vprašanje ni, ali bo, ampak kdaj bo
Slovenija leži na potresno precej aktivnem območju, a se številni prebivalci tega še vedno ne zavedajo dovolj. Po ocenah potresnih inženirjev naj bi v najbolj ogroženih večstanovanjskih stavbah živelo od 88.000 do 228.000 ljudi, pri čemer je Ljubljana z okolico še posebno izpostavljena.
"Ni vprašanje, ali bo spet močnejši potres, ampak kdaj bo," opozarja Dejan Prebil iz Inženirske zbornice Slovenije (IZS) in dodaja, da potresov ni mogoče preprečiti, možno pa je zmanjšati njihove posledice z ustrezno gradnjo in sanacijo. "Če bi danes Slovenijo stresel potres, podoben tistemu v Ljubljani leta 1895 z magnitudo 6,1, bi škoda na stavbah znašala sedem milijard evrov, življenje pa bi izgubilo več sto ljudi. Polovica škode bi nastala na starejših stavbah, zgrajenih pred letom 1964, ki predstavljajo glavni dejavnik tveganja, ker niso zasnovane za prenašanje potresnih obremenitev," še pojasni.
Prenova naj bo celostna
Pogosta težava pri večstanovanjskih stavbah je po njegovih besedah energetska sanacija, ki zanemarja potresno varnost. "Energetska sanacija potresno neodpornega objekta ne le, da ni smiselna, pač pa je celo škodljiva. Takšne sanacije, čeprav izboljšajo energetsko učinkovitost, pogosto ustvarijo lažen občutek varnosti. Prenovljene fasade dajejo videz trdnosti, vendar se pri potresu neobnovljena konstrukcija še vedno lahko poruši. Lastniki se po energetski sanaciji težko odločijo za dodatno potresno prenovo, saj bi to pomenilo uničenje prenovljene fasade. Idealna rešitev bi bila hkratna izvedba energetske in potresne sanacije, ker je to finančno in logistično učinkovitejše," je mnenja sogovornik iz IZS.
Tudi Meta Kržan, vodja Odseka za stavbe in potresno inženirstvo pri Zavodu za gradbeništvo Slovenije, je na nedavnem strokovnem posvetu z naslovom Pripravljeni na (ne)predvidljivo, ki je potekal v Triglav Labu, poudarila, da prenove večstanovanjskih stavb ne bi smele biti omejene le na energetske ali estetske vidike: "Prenova naj bo celostna. Vključevati mora tudi izboljšanje potresne in požarne varnosti. Če se je lotimo strokovno, morda v več fazah, lahko dolgoročno znatno izboljšamo varnost in podaljšamo življenjsko dobo stavb. Tako prenova postane resnično trajnostna."
Poleg zanemarjanja potresne varnosti med prenovami pa Prebil opozori še na nekaj: nevarni so tudi nepremišljeni posegi v nosilne konstrukcije stavb. Izpostavlja primere, kot so odstranjevanje nosilnih sten, povečanje odprtin ali dodajanje težkih elementov, ki lahko resno oslabijo mehansko odpornost in stabilnost objekta. "Skozi čas se posegi v nosilne konstrukcije stavb kopičijo, negativni učinki pa seštevajo. Potresna varnost teh objektov je zato lahko zelo nizka," je jasen. Čeprav gradbeni zakon (GZ-1) zahteva pisno mnenje pooblaščenega inženirja za večje posege, to ni vedno zagotovilo za varnost, saj so izvedbe pogosto nekontrolirane.
Poplave so nas zbudile, potres pa še čaka
Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite RS, izpostavlja, da smo kot družba dosegli določen napredek pri zaščiti pred poplavami, a pri potresni varnosti še močno zaostajamo: "To je naloga, ki se ji bomo morali nujno posvetiti. Le potresno odporne stavbe lahko zmanjšajo število žrtev in obseg škode. Do takrat pa je izjemno pomembno, da prebivalci na ogroženih območjih upoštevajo navodila in priporočila pristojnih služb. Le tako lahko zmanjšamo tveganje."
Pomembno vlogo pri varnosti večstanovanjskih stavb igrajo tudi upravniki, ki se pogosto znajdejo med pričakovanji stanovalcev in realnostjo stavbnega stanja. Anže Urevc, predsednik Združenja upravnikov nepremičnin pri GZS, poudarja potrebo po sistemski rešitvi: "Upravniki si že dolgo prizadevamo, da bi bila zavarovanja večlastniških stavb vsaj za osnovne nevarnosti - kot so požar, izliv vode in odgovornost - obvezna. Pri starejših objektih bi bilo smiselno vključiti tudi potres. Velik premik je bila že uvrstitev zavarovanja med redne upravljalske posle, a dolgoročno bi bil še bolj učinkovit korak zakonsko določena obveznost, podobno kot pri avtomobilih."
Zavarovanje ni luksuz, je osnova
Statistika Zavarovalnice Triglav medtem razkriva skrb vzbujajoč podatek -kar 40 odstotkov večstanovanjskih stavb v Sloveniji ni zavarovanih, več kot 500.000 ljudi pa živi v objektih brez potresne zaščite.
Opozarjajo, da sta za ustrezno zaščito ključna ozaveščenost in natančen izbor kritij ter višine zavarovalne vsote. Uroš Metličar, direktor premoženjskih škod v Zavarovalnici Triglav, svetuje: "Za nobeno naravno nesrečo niso večstanovanjske stavbe imune. Ne za potres, poplave, točo, ne za vihar ... Zato naj stanovalci prek upravnika preučijo, kaj vključuje skupna zavarovalna polica, in jo po potrebi dopolnijo z individualnim zavarovanjem svojega stanovanja."
Naravne nesreče ne potrkajo na vrata. Dogodijo se nepričakovano, silovito in pogosto brez opozorila. Zato strokovnjaki soglasno poudarjajo: z zavarovanjem ne ščitimo le stavbe, temveč tudi življenja, skupnost in finančno varnost. Zato je ključnega pomena, da se kot lastniki ali stanovalci večstanovanjskih objektov ne zanašamo le na srečo. Varnost se začne pri zavedanju in nadaljuje s konkretnimi dejanji, od preventivnega ravnanja in premišljenih prenov do pametnega zavarovanja, je bilo slišati na posvetu.
Stavbni fond je starejši od predpisov
Kako zelo so slovenske stavbe odporne proti podnebnim razmeram, ker je Slovenija ogrožena poplavno, požarno in tudi potresno, smo se pogovarjali tudi z Andrejem Pogačnikom, predsednikom matične sekcije gradbenih inženirjev. Povedal je, da je slovenski stavbni fond v splošnem precej starejši od predpisov, ki so se sprejemali v zadnjih nekaj desetletjih na področju poplavne, požarne in potresne varnosti. "Kot že rečeno, so objekti na poplavno ogroženih območjih poleg tega, da so slabo umeščeni, tudi konstrukcijsko slabše zasnovani," je poudaril.
Za potresno nevarnost je država že sprejela Resolucijo o potresni varnosti, na podlagi katere naj bi se začel pripravljati akcijski načrt potresne utrditve stavbnega fonda pod naslovom Prehitimo potres. Tu je še Akcijski načrt. "Kot že ime pove, je namen, da se izboljša potresna varnost v Sloveniji do leta 2050. Namen je izvesti preventivne ukrepe, ki so finančno bolj obvladljivi kot ukrepanje po potresu," pojasnjuje Pogačnik in dodaja, da se bodo akcijski programi predvidoma posodabljali vsakih pet let. "Kolikor vem, smo pri požaru in zaščiti pred velikimi požari, ki so posledica klimatskih sprememb, še zelo na začetku, vendar ne dvomim o kolegih, ki se ukvarjajo s požarno varnostjo, saj je požarna stroka pri nas na zelo visokem nivoju," sklene Pogačnik.
