Mobilnost poganja sodobno družbo – omogoča dostop do dela, izobraževanja, blaga in storitev. A hkrati transportni sektor povzroča velik delež porabe energije in emisij toplogrednih plinov. Če želimo doseči podnebne cilje, energetsko učinkovitost in boljšo kakovost življenja, je ključno, da prometno politiko in prakse preoblikujemo v smeri učinkovite rabe energije. Ne gre zgolj za zamenjavo motorjev z notranjim izgorevanjem z električnimi vozili, temveč za spremembo navad, infrastrukture in sistemskih okvirov.
Dejstva: koliko energije gre v mobilnost?
Po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) je transport odgovoren za skoraj 30 odstotkov končne porabe energije v EU, pri čemer je 95 odstotkov te energije še vedno fosilnega izvora. Globalno gledano, transport predstavlja 24 odstotkov svetovnega povpraševanja po energiji, mestna mobilnost pa ustvari kar 40 odstotkov emisij v urbanih območjih.
V Sloveniji je slika še bolj skrb vzbujajoča: promet je odgovoren za kar 33 odstotkov vseh emisij TGP, ta delež pa se je med letoma 1986 in 2019 skoraj potrojil. Glavni vir je cestni promet, zlasti osebni avtomobili, ki jih Slovenci množično uporabljamo za dnevne poti na delo.
Z razširitvijo elektrifikacije na ogrevanje in mobilnost pa se energijske potrebe še povečujejo. Po napovedih bo že v nekaj letih mobilnost (vključno z električnimi vozili) eden večjih odjemalcev elektrike.
Učinkovitost na prvem mestu
EU s svojo Strategijo za trajnostno in pametno mobilnost načrtuje 90-odstotno zmanjšanje emisij iz prometa do leta 2050, s konkretnimi cilji že do leta 2030. Zeleni dogovor in načela energetske učinkovitosti (Efficiency First) postavljajo jasna izhodišča za spremembe.
Slovenija je v svojem Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) zapisala cilj izboljšanja energetske učinkovitosti za 35 odstotkov do leta 2030. A brez pomembnih premikov na področju mobilnosti tega cilja ne bo mogoče doseči.
Učinkovita mobilnost ni zgolj uporaba električnih vozil. Gre za celovit sistemski pristop, ki vključuje prehod na javni prevoz in njegovo nadgradnjo, spodbujanje aktivne mobilnosti (hoja, kolo), digitalizacijo in optimizacijo poti, souporabo vozil, koles, skirojev, zmanjševanje potrebe po potovanju (delo od doma, digitalna orodja), pametno urbanistično načrtovanje, ki zmanjšuje dolge razdalje, in uporabo obnovljivih virov za pogon (elektrika iz sonca, vodik).
Cilj je porabiti čim manj energije za isti ali boljši učinek mobilnosti.
Vloga podjetij: motor preboja
Podjetja so ključni akterji pri oblikovanju trajnostne mobilnosti. Večina prometa v mestih izvira iz dnevnih migracij na delo. Ko podjetja uvajajo trajnostne mobilnostne strategije, imajo koristi tako na ekonomskem kot tudi na okoljskem in kadrovskem področju. Koristi so znižanje stroškov goriva in potnih nalogov, nižje emisije in boljši ugled, zadovoljnejši in bolj zdravi zaposleni in privlačnost za mlade kadre in partnerje.
Študija CER Partnerstva za trajnostno gospodarstvo z naslovom Trajnostna mobilnost v podjetjih med drugim razkriva, da bi v Ljubljani povprečen zaposleni z enim dnevom dela od doma na teden letno prihranil 108 evrov, zmanjšal emisije za 161 kg CO2 in si prihranil 26 ur v prometu.
"S trajnostno mobilnostjo lahko podjetja bistveno zmanjšajo svoj okoljski odtis, izboljšajo kakovost življenja svojih zaposlenih, prispevajo k bolj zdravemu okolju in večji lastni učinkovitosti ter ugledu. Prav tako lahko najdejo priložnosti za svoje poslovanje," je prepričana Ana Struna Bregar, izvršna direktorica CER Partnerstva za trajnostno gospodarstvo.
Med ukrepi, ki delujejo, študija med drugim navaja subvencioniranje javnega prevoza, uvedbo službenih e-vozil in souporabo, gradnjo kolesarnic, garderob in polnilnic, delo na daljavo, fleksibilne urnike, mobilnostne načrte in imenovane koordinatorje ter digitalna orodja za organizacijo prevozov.
Prehod v energetsko učinkovito mobilnost je priložnost
"Gledano z današnje evropske perspektive, smo tako v poslovnem kot širše družbenem in osebnem smislu pred večjo miselno in vedenjsko oviro kot pa pred tehničnimi in organizacijskimi omejitvami. Razvoj tehnologij, orodij in možnosti za drugačno časovno prostorsko migracijo nas ni le prehitel, ampak očitno tudi presenetil do te mere, da ostaja velik potencial možnosti neizkoriščen," pravi Andrej Brglez, direktor inštituta ICK in raziskovalec trajnostne mobilnosti. Dodaja, da je "pomemben del razlogov za to nedvomno v našem visokem osebnem mobilnostnem udobju, ki nas občutno zavira pred uvajanjem drznejših sprememb. V tem pogledu je podjetniško okolje drugačno. Udobje počasnosti ter energetske in časovne potratnosti tako zaposlenih kot sistema v celoti je hiba, ki šibi konkurenčnost, in podjetja se tega zavedajo bolj kot posamezniki."
Lokalna infrastruktura – hrbtenica sprememb
TC Ljubljana je v okviru projekta SmartMOVE izdelal že svoj drugi mobilnostni načrt – vključuje ankete med zaposlenimi, ukrepe za spodbujanje kolesarjenja in souporabo ter jasno časovnico.
Knauf Insulation vključuje tudi dobavitelje v trajnostne cilje – ti morajo izkazati trajnostne ukrepe, vključno z zmanjševanjem emisij pri transportu.
Znamka MOON podjetjem ponuja celoten ekosistem e-mobilnosti – od električnih polnilnic do sončnih elektrarn in hranilnikov energije, vse s ciljem zmanjšanja skupne porabe in emisij.
Brez dobre infrastrukture trajnostne mobilnosti ni. Mestna središča morajo postati varno okolje za hojo in kolesarjenje, dobro povezana z javnim prevozom in dostopna za e-vozila in mikromobilnost. Pametna mesta, kot jih načrtujejo v Kopru in Piranu, že uvajajo rešitve za zmanjševanje prometa v mestnih središčih in povečanje deleža zelenih površin.
Pogled naprej: priložnost, ki jo moramo zgrabiti
Prehod v energetsko učinkovito mobilnost je priložnost za gospodarstvo, okolje in kakovost življenja. Vendar bo zahteval sodelovanje – občin, podjetij, države in državljanov. Velja pa poudariti, da štejejo vsak korak, vsako potovanje z vlakom namesto z letalom, vsak delovni dan na daljavo, vsako kolesarjenje namesto vožnje in vsak skupinski prevoz namesto samega voznika.
Slovenija ima na voljo znanje, izkušnje in primere dobre prakse – zdaj je čas, da jih razširimo in nadgradimo.
