Trajnostne energetske rešitve pomenijo skupino ukrepov, s katerimi se zniža poraba energije za delovanje stavb in hkrati preide na domače vire. Prednost naj imajo domači obnovljivi viri energije, kot so sončno obsevanje, daljinska toplota iz soproizvodnje ali biomase, toplota okolice, geotermalna toplota, električna energija iz obnovljivih virov in lesna biomasa.
Fosilni energenti, predvsem kurilno olje in zemeljski plin, se umikajo. Načeloma bi ponudniki lahko nadomestili zemeljski plin z biometanom ali s sintetičnim plinom naravnega izvora, vendar se plinski sektor obotavlja s postopno zamenjavo zemeljskega plina, zamenjava verjetno ne bo izvedena kmalu.
Kako izbrati?
Najprimernejša izbira je odvisna od več dejavnikov, vključno s proračunom, lokacijo, razpoložljivostjo virov in posebnimi željami. Fotovoltaika z baterijskimi hranilniki v kombinaciji s toplotno črpalko omogoča največjo neodvisnost in dolgoročno najnižje stroške, vendar z visoko začetno investicijo. Toplotne črpalke so izjemno učinkovite in okolju prijazne ter zmernejše glede začetne investicije. Ogrevanje z biomaso pa je dobra izbira za tiste, ki imajo dostop do ugodnega goriva in jim ročno delo ni problem. Vse tri možnosti pripomorejo k trajnostni in energetsko neodvisni prihodnosti.
Eko sklad in Borzen ponujata nepovratne spodbude in kredite, poleg tega pa posamezni izvajalci omogočajo plačilo na obroke. Upoštevajte pa, da se naložba nikoli ne povrne, če ni strokovno načrtovana in izvedena.
Toplotna zaščita stavb
Stavbe naj bodo energijsko učinkovite. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES) določa največjo dovoljeno toplotno prehodnost (U-vrednost) za posamezne stavbne konstrukcijske sklope. Posredno iz tega izhaja minimalna debelina izolacije. Najpogosteje uporabljeni izolacijski materiali so:
-
na fasadi 20 do 25 cm izolacije EPS,
-
v strehi 25 do 30 cm mineralne volne in
-
pod talno konstrukcijo 10 do 15 cm izolacije, XPS ali penjeno steklo.
Navedene debeline so le informativne. Natančen izračun toplotne prehodnosti, ki upošteva vse plasti konstrukcije, mora opraviti strokovnjak (arhitekt ali inženir).
Za prenovljene stavbe veljajo malo manj stroge zahteve energijske učinkovitosti.
Raba energije v stavbah
Glavni cilj trajnostne gradnje je zmanjšati rabo energije za ogrevanje, hlajenje in pripravo tople vode. PURES določa toplotno zaščito ovoja stavbe in skupno energijsko učinkovitost, poleg tega omejuje rabo primarne energije.
Primarna energija je energija, ki je na voljo neposredno v naravi, preden se predela v končno obliko. Drva imajo faktor pretvorbe 1,1, sončna energija in toplota okolja imata faktor 1, elektrika iz omrežja pa faktor 2,5. To pomeni, da sme tisti, ki ogreva z elektriko, porabiti dvainpolkrat manj energije kot tisti, ki ogreva z drvmi. Načeloma direktno ogrevanje z elektriko ni prepovedano, ampak je dopustno samo za stavbe, ki letno porabijo za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in toplo vodo manj kot 12,5 kWh/m2, to elektriko pa dobijo iz obnovljivih virov, torej precej bolj učinkovito kot pasivna hiša. Stavbe, ki so ogrevane s toplotno črpalko ali biomaso, smejo po pravilniku PURES letno porabiti do 25 kWh/m2. To so zelo majhne veličine, saj je verjetno treba za tradicionalno stavbo, zgrajeno okoli leta 1980, letno zagotoviti približno 350 kWh/m2 energije.
Raba obnovljivih virov močno vpliva na zmanjšanje rabe primarne energije in emisij ogljikovega dioksida, kar je ključni cilj zelene gradnje, poleg tega se zmanjšujeta odvisnost od fosilnih goriv in obremenitev okolja.
Ogrevalni sistemi
Energijsko učinkovite stavbe ogrevajo nizkotemperaturni ogrevalni sistemi, predvsem talno ali radiatorsko ogrevanje.
Najpogostejša kurilna naprava je toplotna črpalka ali biomasni kotel, v naseljih z učinkovitim daljinskim ogrevanjem pa toplovod.
Vse pogosteje se za ogrevanje učinkovitih stavb vgrajujejo reverzibilne klimatske naprave, ki lahko ogrevajo in hladijo prostore. Prednosti sta odličen energijski izkoristek in razmeroma nizka cena naložbe, zaradi gibanja zraka pa je nekoliko slabše bivalno udobje.
Če je vgrajeno ogrevanje s toplotno črpalko ali klimatsko napravo, je primerna kombinacija s sončno elektrarno v samooskrbi, v povezavi s hranilnikom elektrike. Poleg tega da hranilnik omogoča rabo lastne elektrike ponoči, ko ni sonca, zagotavlja elektriko tudi ob izpadih omrežja.
Biomasni kotel naj bo z dvojnim zgorevanjem (pirolizni) in z dodanim hranilnikom toplote. Ponudba na trgu je velika, izbira težka, nekateri niti niso primerni. Naj vam bo v pomoč informativni seznam kurilnih naprav, ki je objavljen na spletni strani Eko sklada www.ekosklad.si. Cena biomasnega kotla na polena je, skupaj s hranilnikom toplote in vgradnjo, do 10.000 evrov; peletni kotli so cenejši, a so peleti dražji od drv.
Toplotne črpalke so velika družina ogrevalnih naprav in se medsebojno razlikujejo. Zato svetujemo, da jih izbere projektant ogrevanja glede na potrebe stavbe.
-
Toplotne črpalke zrak/voda: Najcenejše so "monoblok klima TČ", ki so razvite iz klimatskih naprav. Cena z montažo je približno 5000 evrov. Tako imenovane "klima split TČ", pri katerih je zunanja enota (klima) povezana na notranji vodni modul, so nekoliko dražje, običajna cena z montažo je približno 7000 evrov. "Srednji razred TČ" je najbolj zastopan segment. So namensko konstruirane in izdelane le za namene ogrevanja. Bistvena razlika med klima segmentom in srednjim razredom je precejšen preskok v kakovosti in robustnosti, zaradi česar pričakujemo daljšo uporabno dobo in manjše stroške obratovanja. Cena z montažo je približno 10.000 evrov. "Višji razred" je za zahtevne kupce, ki poleg kakovosti in zanesljivosti pričakujejo tudi oblikovalni prestiž.
-
Toplotne črpalke voda/voda: obsegajo tudi TČ zemlja/voda ali geosonda/voda. Zaradi toplejšega vira toplote so učinkovitejše, hkrati pa so manj obremenjene, zato je njihova doba uporabnosti občutno daljša. Vendar je naložba, najbolj zaradi obsežnih zemeljskih del, vrtine ali geosonde, precej dražja in skupaj z montažo lahko preseže 15.000 evrov.
Klimatska naprava je primerna za ogrevanje in hlajenje manjših stavb. Da ni preveč zunanjih enot na fasadi, se lahko priključijo tri ali štiri notranje enote v izvedbi multi split. Okvirna cena za klimatsko napravo multi split s tremi notranjimi enotami je 4000 evrov.
Sončna elektrarna v samooskrbi naj bo prilagojena dejanski rabi elektrike v stavbi. V povezavi s hibridnim razsmernikom in hranilnikom elektrike zagotavlja obratovanje ob izpadu elektrike iz omrežja in omogoča rezanje konic, ki bi presegle dogovorjeno moč. Cena je odvisna od ponudbe, akcijskih cen in nepovratnih spodbud. Recimo, sončna elektrarna z močjo 15 kW, s hibridnim razsmernikom, hranilnikom z močjo 15 kWh in montažo, z vsem priborom, stane okoli 15.000 evrov, možno pa je dobiti do 6000 evrov nepovratnih spodbud. Po tem pa je lahko strošek za elektriko (skupaj z ogrevanjem s toplotno črpalko) približno 10 evrov mesečno trideset let.
