Kavne in čajne usedline imajo kisel, torej nizek pH. Zato jih lahko dodajamo rastlinam, ki dobro uspevajo v kislih tleh, denimo rododendronom, azalejam, jagodičevju, vrtnicam, hortenzijam, krompirju. Ker kavne in čajne usedline rahljajo prst, jih lahko vdelamo tudi v grede z rastlinami, ki potrebujejo nevtralno ali alkalno prst, vendar jim poprej primešajmo nekoliko apnenca ali suhega listja in posušene trave, da zmanjšamo kislost. Vsekakor si je dobro zapomniti, da bodo usedline koristne, če hočemo zmanjšati alkalnost prsti. Tudi zbite ilovnate grede se bodo ob vztrajnem dodajanju kavnih usedlin in vsebine čajne vrečke vidno zrahljale.
Pazljivo z gnojenjem
Iz kavne gošče lahko pripravimo tudi tekoče gnojilo, tako da pol kilograma kavne gošče zmešamo s petimi litri postane vode in s pripravkom zalijemo vrtnine. Takšno gnojilo lahko poleti uporabimo vsak drugi teden. Nikoli pa usedlin ne prilivajmo rastlinam, posajenim v loncih, ker bi se v posodi prehitro zvišala raven soli, kar bi lahko povzročilo propad rastline.
Posladek za črve
Filtri za kavo in čaji v vrečkah so po pripravi napitka primerni za kompostiranje, saj se filter vrečke na kompostu hitro razgradijo. Kavna usedlina in prevreti čajni lističi podobno kot čebulne lupine veljajo za izjemno dobro hrano za deževnike. Deževniki v kompostnem kupu se bodo ob sladkanju z ostanki kave ali čaja hitro zredili in razmnožili.
V nekaterih lokalih je zbiranje kavnih usedlin že stalna praksa. Ostanke kave lokali brezplačno delijo tistim, ki želijo izboljšati kakovost vrtne prsti ali komposta.
Vsakič ko plastično kuhinjsko posodico do vrha napolnimo s kavnimi in čajnimi usedlinami, te odnesimo na kompost in jih podobno kot ves drug organski material enakomerno potrosimo po kompostnem kupu. Pri kompostiranju je pomembno, da je spodnja plast komposta sestavljena iz zrezanih vej in drugih naravnih materialov, ki poskrbijo za zračnost in deževnikom ter mikroorganizmom omogočajo dostop v kompostni kup. Zračni plasti sledi sloj zrelega in nato še polzrelega komposta. Na tega nasujemo rezanico vej in listja, ki bo poskrbela za drenažo. Šele na drenažni sloj lahko odvržemo vrtne in kuhinjske organske odpadke. Ko je kup dovolj velik, ga prekrijemo s pokošeno travo, rezanico jesenskega listja in slamo ter pustimo, da nekaj mesecev zori. Kompost naj bo ograjen z lesenimi deskami, med katerimi naj bodo odprtine - te namreč zagotavljajo zračnost.
