V iskanju edinstvenih lastnosti prostora, na katerem je kasneje zrasla hiša Roscommon, se je avstralski arhitekt Neil Cownie najprej odpravil na ogled predmestja Pertha in se posvetil preučevanju njegove zgodovine. Poglobil se je v njegovo urbanistično načrtovanje, arhitekturo in prvinske ideale, ti so mu služili za idejno zasnovo unikatne hiše z izrazitim poudarkom na pripadnosti okolju.
Vez stavbe s krajino
Ob pomembni zapuščini modernističnih in brutalističnih stavb, ki ostajajo del predmestja, je arhitekt čutil odgovornost, da zasnuje hišo, ki ne bi zgolj služila potrebam in željam investitorjev, temveč bi lahkotno in razigrano komunicirala z duhom predmestja, ne da bi se obremenjevala s preteklostjo.
Želja lastnikov, da bi bila hiša po večini pritlična, je arhitekta popeljala k povezovanju stavbe in krajine. Spoštljivost do zgodovine zelenega predmestja so v podjetju Neil Cownie Architect izkazali z zasnovo žepnih dvorišč in organsko oblikovanimi zelenimi strešnimi terasami, s katerimi je zabrisana meja med notranjostjo in zunanjostjo. Prostorska ureditev teh posebnih dvorišč je skrbno premišljena: dobra orientacija omogoča pozimi kar najbolj optimalno sončno obsevanje dvorišč, poleti pa privablja svež vetrič, ki nekoliko ohladi avstralsko vročino.
Skulpturalni beton
V notranjosti nas presenetijo razgibane betonske površine – te so zasnovane v duhu japonske filozofije wabi-sabi, kjer se lepota odraža v nepopolnosti. Stene in stropi so izdelani tako, da so v profilirane lesene opaže na mestu vlivali beton. Ko se je ta posušil, so opaže odstranili, na betonu pa je ostala vidna čudovita struktura lesenih desk. Površine so zanimive zaradi hrapave teksture, preprostosti in edinstvene lepote, ki se bodo ohranile tudi med staranjem hiše.
Obseg arhitekturnega načrtovanja ni vključeval samo projektiranja stavbe, edinstvenih zidov in dvorišč, ampak tudi notranjo opremo. Tako se je ponudila priložnost, da se opremljanja v hiši lotijo na subtilen način, s pohištvom in opremo, s katerima so spretno rokovali prsti najrazličnejših mojstrov.
Kiosk za navdih
Po meri izdelane lesene omare in stene, obložene z lesenim opažem, se zlivajo v enovito celoto, kar poenostavlja vizualno branje prostorov. Kuhinjski otok z mehkimi oblinami in navidezno lebdečo kamnito delovno površino je kakor odsev ikoničnega betonskega kioska ob obali, ki ga je ohranila lokalna skupnost.
Zatemnitvene zavese imajo ročno sešite bordure, jedilna miza je izdelana po meri, v mizarski delavnici je nastala tudi velika miza, ki jo stanovalci uporabljajo na prostem. Enako velja za mizice ob posteljah. Tudi preproga v dnevni sobi je ročno delo. Izbira zaves z rastlinskim potiskom v bivalnem prostoru še dodatno povezuje dom z utripom z vrtovi bogatega predmestja.
Skladnost je mogoče opaziti tako zunaj kot tudi v notranjosti hiše. Arhitekturna stvaritev je v vseh pogledih edinstvena in kakor dih svežine, ki s svojo razigranostjo in prefinjenostjo razvnema domišljijo mimoidočih.
