Tradicionalni dvodnevni posvet Poslovanje z nepremičninami je tudi letos v ospredje postavil vprašanje, ki v Sloveniji vztrajno ostaja eno najtežjih za reševanje - stanovanjsko problematiko. "Znova se srečujemo v času, ko se na nepremičninskem trgu veliko dogaja. Postavljajo se temelji za stanovanjsko politiko prihodnjih dvajsetih let," je sporočil Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS. Program posveta je po njegovih besedah zasnovan v skladu s temi premiki. Da nepremičninski sektor ostaja pomemben razvojni steber države, je poudaril tudi predsednik upravnega odbora zbornice Branko Potočnik. Letošnje srečanje bo po njegovih besedah prispevalo k oblikovanju smernic stanovanjske politike, ki je za Slovenijo v tem trenutku ključnega pomena.
Marko Djinović, izvršni direktor GZS za konkurenčno poslovno okolje, je ob tem izpostavil, da je posvet eden redkih dogodkov s tako dolgo tradicijo in tako širokim krogom sodelujočih. Po njegovih besedah gre za odprt dialog med prakso, stroko in državo, ki si deli skupni cilj - vzpostaviti boljši in preglednejši nepremičninski trg. Zbornica pri tem dobro sodeluje z ministrstvom, ki pobude gospodarstva pri oblikovanju politik upošteva. Djinović je dodal, da je prostor ogledalo družbe in zato zahteva premišljeno upravljanje.
Cene stanovanj do med letoma 2015 in 2023 zrasle za 109 odstotkov, medtem ko so se dohodki v enakem obdobju povečali le za 59 odstotkov
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je v nadaljevanju predstavil napredek, dosežen v zadnjem letu. "Zakon je sprejet. Država bo za gradnjo najemnih stanovanj vsako leto namenila sto milijonov evrov, kar pomeni milijardo v desetih letih," je povedal. Dodal je, da se odpirajo številni projekti, ki bodo občutno povečali fond javnih najemnih stanovanj, in poudaril, da stanovanjska politika ni le hrup strojev, temveč gradnja skupnosti. Do leta 2035 naj bi v Sloveniji zgradili 20 tisoč novih stanovanj, prihodnji mesec pa bo javnosti predstavljen novi stanovanjski program.
Cilj je še vedno 20 tisoč stanovanj
Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner je opozoril, da je priprava programa temeljila na zbiranju podatkov, posvetih z lokalnimi skupnostmi in vključevanju strokovne javnosti. Kot osnovo so vzeli človekove pravice, zagotavljanje doma in oblikovanje stabilnega, dolgoročnega sistema. "Slovenija po zbranih podatkih trenutno potrebuje 20.407 novih stanovanj. Država načrtuje izgradnjo javnih najemnih, dostopnih in službenih najemnih stanovanj, pri čemer ostajajo ključni izzivi dostopnost zemljišč, usposobljenost investitorjev, stroški gradnje in jasna razmerja med najemodajalci in najemniki. Ploštajner je poudaril, da ponudba že več let zaostaja za potrebami, še posebno na ključnih lokacijah, obstoječi fond pa je premalo izkoriščen."
Po njegovih besedah je cilj 20 tisoč enot - 16 tisoč javnih najemnih stanovanj, 3000 dostopnih stanovanj, o katerih razprava še poteka, in 1000 javnih najemnih službenih stanovanj. "Ključni izzivi pri uresničevanju načrta za 16 tisoč javnih najemnih stanovanj ostajajo dostop do zemljišč, usposobljenost investitorjev, stroški gradnje ter urejanje razmerij med najemodajalci in najemniki," je opozoril Ploštajner. "Država želi vzpostaviti stabilen in predvidljiv sistem financiranja stanovanjskega razvoja, ki bo temeljil na kombinaciji državnega in občinskih proračunov, namenskega premoženja SSRS, posojil SID banke in nepovratnih sredstev. Trenutni finančni okvir vključuje 775 milijonov evrov namenskega premoženja SSRS, 600 milijonov posojil in okoli 400 milijonov drugih virov, skupno skoraj 1,8 milijarde evrov, ob čemer država načrtuje pridobivanje dodatnih nepovratnih sredstev tudi iz evropskih mehanizmov. Pri zemljiški politiki država izvaja popis in aktivacijo več kot 1800 zemljišč v javni lasti in pripravlja sistem, ki bo omogočal zagotavljanje zemljišč na zalogo." Nastaja načrt preskrbe s stavbnimi zemljišči, razmišlja se o vzpostavitvi posebnega sklada, poteka usklajevanje potreb stanovanjskega sektorja, hkrati pa se posodabljajo orodja zemljiške politike in predkupne pravice, da bi se lahko projekti hitreje začeli in učinkoviteje reševali stanovanjsko krizo. V ospredju je tudi uporabniku prijaznejši sistem. Vzpostavlja se enotno mesto za objavo razpisov in prijavo nanje, razvija se sistem enotnega preverjanja upravičenosti, krepi se zbiranje podatkov in izvajanje analiz. Nastajajo mehanizmi za sodelovanje najemnikov na ravni blokov, sosesk in celotnega fonda, okrepljena bo podpora ranljivim skupinam in pomoč najemnikom v finančnih težavah, oblikujejo pa se tudi posebni programi za dodatno izboljšanje upravljanja javnega najemnega sektorja. Prav tako je Ploštajner opozoril, da se pripravlja tudi analiza praznih nepremičnin.
Četrtina vseh najemov na črno
Franci Gerbec iz Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Slovenija je pojasnil, da so v združenju pripravili pregled izvajanja dosedanje stanovanjske politike ter z dobrimi praksami iz tujine poskušali odgovoriti na vprašanje, kako zagotoviti dovolj cenovno dostopnih najemnih stanovanj. Opozoril je na razširjeno prepričanje, da rešitve, ki v tujini dokazano delujejo, v Sloveniji ne bi mogle dati rezultatov, vendar primeri kažejo drugačno sliko. "V Baskiji morajo najmanj 40 odstotkov vseh novih stanovanj predstavljati zaščitena stanovanja, Hrvaška uporablja model javno objavljenih in reguliranih najemnin, Španija prazna stanovanja obdavči z davčnimi sankcijami, v Angliji pa bodo imeli lokalni stanovanjski organi pravico zahtevati podatke o najemih in vstopiti v stanovanje brez sodne odredbe, kadar preverjajo zakonitost oddajanja." Gerbec je ob tem opozoril tudi na pomanjkljivosti slovenske politike do leta 2025, ki ni določila kvantitativnih ciljev, jasnih finančnih virov ali spodbud za gradnjo najemnih stanovanj, prav tako pa ni zagotovila podatkov o številu nenaseljenih stanovanj. Povečanje gradnje je bilo po njegovih besedah le delno: na zasebnem trgu novih najemnih stanovanj praktično ni, SSRS je zagotovil 2033 enot, občine in javni stanovanjski skladi pa okoli tisoč. Težave pri zagotavljanju zemljišč vidi tudi v obsežnih degradiranih površinah, ki ostajajo neizkoriščene, med njimi tudi zemljišča v lasti državnih podjetij. Opozoril je še na razširjeno nelegalno oddajanje stanovanj, ki po njegovih ocenah predstavlja kar četrtino najemov v državi, ter poudaril potrebo po hitrejšem in učinkovitejšem reševanju sporov v najemnih razmerjih, ki bi morali biti obravnavani prednostno.
Na tisoč prebivalcev 412 stanovanj
Dr. Andreja Cirman z Ekonomske fakultete v Ljubljani je poudarila, da je stanovanjska problematika ena najtrdovratnejših socialnih težav v Sloveniji. Po njenem imamo le 412 stanovanj na tisoč prebivalcev, kar je precej pod evropskim povprečjem, hkrati pa je v državi kar 165.576 praznih stanovanj. Gradnja novih enot poteka zelo počasi, saj se letno zgradi le 2,4 stanovanja na tisoč prebivalcev. Dodala je, da so cene stanovanj med letoma 2015 in 2023 zrasle za 109 odstotkov, medtem ko so se dohodki v enakem obdobju povečali le za 59 odstotkov. Delež javnih najemnih stanovanj ostaja izjemno nizek, zgolj 4,1 odstotka, medtem ko je evropsko povprečje približno dvakrat višje.
Opozorila je na različne skupine prebivalstva, ki stanovanjsko stisko doživljajo vsaka po svoje. "Mladi se soočajo z visokimi cenami, premalo študentskimi namestitvami, nestabilnimi zaposlitvami in pozno osamosvojitvijo, ki v Sloveniji v povprečju nastopi šele pri 29,1 leta, zato ostajajo dlje časa pri starših. Starejši živijo v prevelikih in prilagoditveno neprimernih stanovanjih, pogosto tudi energijsko neučinkovitih, kar povečuje tveganje socialne izolacije." Med sistemskimi težavami pa je izpostavila dolgoletno odsotnost jasne vizije, zanemarjanje javnega stanovanjskega fonda in prepuščanje reševanja stanovanjske politike trgu, ki sam po sebi ne zagotavlja dostopnosti. Stanovanjska politika mora biti ključna razvojna politika države, ne zgolj socialni instrument, je še poudarila.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
