Projekt črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak že od začetka poteka v odprtem dialogu z javnostjo in lokalnim okoljem. Dravske elektrarne Maribor (DEM) kot nosilec projekta so si že od začetka zastavile jasen cilj: razvijati projekt v sodelovanju z ljudmi, ki na tem območju živijo, delajo in poznajo vsak kotiček narave. Vključevanje, sodelovanje in transparentno obveščanje niso le tehnične zahteve, temveč temeljno vodilo, po katerem deluje DEM – in primer ČHE Kozjak to nedvomno dokazuje.
Projekt je zgled dobrega sodelovanja med investitorjem, lokalnimi skupnostmi, civilnimi iniciativami in državnimi institucijami. Že v uvodnih fazah se je pokazalo, da so prav odprtost, pripravljenost na pogovor in dostopnost informacij ključni za vzpostavitev zaupanja in dolgoročno partnerstvo z okoljem.
Javnost vključena že v začetni fazi načrtovanja
Vključevanje javnosti se je pričelo že ob pripravi državnega prostorskega načrta (DPN), kar je v slovenskem prostoru še vedno prej izjema kot pravilo. V tem obdobju so bile izvedene številne javne razgrnitve, predstavitve in posvetovanja. Dokumentacija projekta in vse strokovne podlage so bile ves čas javno dostopne na portalu PIS eProstor ter na spletni strani www.dem.si.
Javnost je bila vabljena k podajanju pripomb in predlogov. Vse pripombe so bile zbrane, strokovno analizirane in uradno obravnavane. Tak pristop kaže na resno namero, da projekt ne bo narejen mimo ljudi, temveč z njihovo pomočjo in v sodelovanju z njimi.
Aktivno sodelovanje s civilnimi iniciativami
DEM je v vseh fazah priprave projekta sodeloval tudi s civilnimi iniciativami na območjih, kjer poteka načrtovanje. Čeprav vsi vabljeni niso bili vedno enako odzivni, so vsi dobili možnost za sodelovanje.
Posebno pozornost so pri DEM namenili predlogom civilnih iniciativ, ki so izpostavile pomembna vprašanja, kot so možnosti kabliranja daljnovoda, varnost akumulacijskega jezera ter načrtovanje transportnih poti. Na pobudo civilne iniciative iz Selnice ob Dravi je DEM naročil dodatne strokovne študije, s katerimi so poglobili poznavanje vplivov projekta in iskali najboljše rešitve za okolje in prebivalce.
Povezanost z lokalnim prebivalstvom
Projekt ČHE Kozjak je zrasel ob tesnem sodelovanju z ljudmi. Več kot 550 stikov z deležniki – od posameznikov do društev, krajevnih skupnosti in občinskih svetov – kaže, kolikšna so prizadevanja za kar največjo vključenost lokalnega okolja.
Javne predstavitve projekta so bile organizirane v številnih krajih: Selnica ob Dravi, Gradišče, Slemen, Sveti Duh na Ostrem Vrhu in Kamnica. Prebivalci so lahko neposredno izrazili mnenja, postavljali vprašanja in predlagali izboljšave. Redno so potekali tudi pogovori z župani in občinskimi svetniki, s čimer so predstavniki DEM utrjevali partnerski odnos z lokalnimi skupnostmi.
Pogovori z domačini pa niso ostali le pri formalnostih – pogosto so se med terenskimi obiski izkazali za ključen vir informacij. Tako so krajani na primer opozorili na značilnosti lokalnih vodotokov, poti in vodnih virov, kar je DEM vključil v popise in študije za presojo vplivov na okolje.
Primeri dobrih praks: ko sodelovanje prinese konkretne rešitve
Na pobudo krajanov je bil denimo odkrit nevaren skalni masiv nad skupino hiš pred Morijevim travnikom, za katerega so bili nato organizirani podrobni strokovni pregledi in načrtovani varnostni ukrepi.
Prav tako je pomemben primer sodelovanja z Državnim svetom RS, ki je organiziral tri srečanja deležnikov, v Ljubljani, Kamnici in Selnici. Na teh dogodkih so se zbrali predstavniki različnih interesnih skupin in izmenjali poglede na projekt.
Dodaten dokaz o spoštovanju lokalnega znanja pa je srečanje z nekdanjimi sodelavci DEM, ki poznajo teren in razvoj območja. Z njimi so v DEM delili informacije in izkušnje, kar je okrepilo pripravo dokumentacije in študij.
Pregledna in stalna komunikacija z javnostjo
V DEM se zavedajo, da je dostopnost informacij ključna. Zato na spletni strani www.dem.si redno objavljajo aktualne novice, strokovne študije, pojasnila in odzive. Ustanovljena je bila informacijska pisarna, odprta za obiskovalce, kjer so zabeležili številna vprašanja in predloge.
| Vzpostavljena sta tudi poseben e-poštni naslov (chekozjak@dem.si) in brezplačna telefonska številka 080 11 40, ki omogočata neposredno komunikacijo. Poleg tega sodelujejo z lokalnimi mediji in objavljajo informacije v občinskih glasilih, prisotni so na strokovnih konferencah in dogodkih, kjer projekt predstavljajo širši strokovni in splošni javnosti. |
Vzpostavljena sta tudi poseben e-poštni naslov (chekozjak@dem.si) in brezplačna telefonska številka 080 11 40, ki omogočata neposredno komunikacijo. Poleg tega sodelujejo z lokalnimi mediji in objavljajo informacije v občinskih glasilih, prisotni so na strokovnih konferencah in dogodkih, kjer projekt predstavljajo širši strokovni in splošni javnosti.
Projekt za ljudi, ne le za energetsko prihodnost
Projekt ČHE Kozjak ni zgolj infrastrukturni poseg. Je zgodba o ljudeh, skupnosti in odgovornem pristopu k energetski prihodnosti. V DEM razvijajo projekt v duhu spoštovanja, odprtosti in sodelovanja, kar daje trdne temelje za uspešno in trajnostno izvedbo.
Generalni direktor DEM je na nedavnem srečanju s predstavniki lokalne skupnosti poudaril: »Sodelovanje z ljudmi ni obveza, ampak vrednota, ki jo v Dravskih elektrarnah Maribor živimo vsak dan.«
Projekt ČHE Kozjak bo v prihodnjih letih ključno prispeval k zeleni energetski preobrazbi, večji stabilnosti oskrbe z električno energijo in zmanjševanju odvisnosti od fosilnih virov. A prav tako pomembno je, da ga soustvarjajo ljudje – tisti, ki tukaj živijo in ki bodo s projektom živeli tudi v prihodnje.
Zato ostaja vodilo DEM jasno: najprej ljudje, nato megavati.
