Profesor Kudrjašev je začel proučevati malo znani vitamin "K". Opazil je, da od njega zavisi strjevanje krvi. Mladi učenjak je postal stalni obiskovalec kirurgičnih klinik. Prisostvoval je številnim operacijam ledvic, želodca in možganov … Tako je 15. maja leta 1945 pisalo na straneh časopisa v članku V laboratorijih sovjetskih učenjakov. Prvi z znanostjo obarvani članek v Večeru, ki se je tedaj imenoval Novi čas.
"Vzgoja, to osnovno, najplemenitejše in najodgovornejše delo je poverjeno ljudskemu učitelju. Radi tega je razumljivo, da se naše šolstvo nahaja pred novo, veliko etapo svojega razvoja. Pred našim učiteljstvom se poleg tega odpirajo tudi velika področja prosvetno-političnega dela za najširše sloje slovenskega naroda, kajti za ustvarjenje in čuvanje prave politične in ekonomske demokracije ni in ne more biti dovolj, da slovenski kmet in delavec znata samo čitati in pisati. Potrebno je, da znajo vsi tudi misliti in se pravilno usmerjati sredi raznih življenjskih vprašanj, ki se pojavljajo danes pred naše ljudstvo. Vse to postavlja slovenske učitelje pred nove, velike naloge, ki zahtevajo njegovo pravilno in sodobno usmeritev in stalno izpopolnjevanje," je pisalo dva dni kasneje v članku z naslovom Samoizobraževanje in aktivizacija ljudskega učiteljstva. V četrti in šesti številki časopisa, ki je imel tedaj večinoma le od dve do štiri strani, je bil področju šolstva in znanosti odmerjen lep delež.
Pol stoletja od nastanka Univerze v Mariboru
Področji, ki ju osem desetletij spremljamo v Večeru, sta s časopisnimi stranmi torej neločljivo povezani od samega začetka, pa naj gre za nacionalne ali povsem lokalne teme. Zabeležili in kritično ovrednotili smo vse pomembne dogodke na področju izobraževanja po celotni vertikali. Zagotovo je bila eden takih pred pol stoletja tudi ustanovitev Univerze v Mariboru. Da bomo na Slovenskem dobili drugo univerzo - v Mariboru, je v Večeru pisalo aprila leta 1975. "V tem mestu že deluje več visokih in višjih šol, z njimi pa je povezana tudi visoka šola za organizacijo dela v Kranju. Vse te šole so nastajale ob neposredni podpori in mentorstvu Ijubljanske univerze. Sedaj se bosta obe univerzi osnovali na novo na podlagi svobodne opredelitve in samoupravnega sporazuma vseh višjih in visokih šol ter bosta po tem zakonu imeli nekoliko drugačno vlogo, kot jo je imela doslej slovenska univerza."
Neprestano odgovarjati na vprašanja
O tem, kakšno vlogo so imeli mediji in z njimi Večer na področju izobraževanja v času po osamosvojitvi, je na simpoziju na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani razlagala sociologinja dr. Mojca Kovač Šebart. O tej temi smo se pogovarjali z njo tudi ob Večerovi obletnici. "Nobenih resnih sprememb znotraj šolstva ne moremo vzpostaviti zadosti kakovostno in tudi strokovno, če nimamo ogledala. Na eni strani je ogledalo praksa. Moraš se spoprijeti s šolniki, ki so na določeni ravni vzgoje in izobraževanja, se z njimi pogovarjati, jih poslušati. Stroka nikoli, razen v avtokratskih in totalitarnih sistemih, ni povsem enotna znotraj razmislekov, kako vzpostavljati rešitve, in to je dobro. Če se lotevaš resnih iskanj odgovorov na sistemska vprašanja, moraš to stroko soočati in iskati skupni minimalni dogovor. Tu odigrajo ključno vlogo mediji. Če ni medijev, če ni postavljenih vprašanj eni in drugi strani, če v medijih ne razumejo, kaj so argumenti, če samo zapisujejo ali pa popisujejo neke reči, ne da bi premislili, ali je nekaj argument ali je nekaj zgolj stališče, mnenje, ki ni osnovano, če v medijih ne razumejo, da se rešitve morajo vzpostavljati koherentno, ker ena vpliva na drugo, torej da sistemske rešitve vedno gledamo celovito, potem je to problem," uvodoma pojasni sogovornica.
V času, ko je nad izobraževanjem kot minister bdel Slavko Gaber, so veliko sodelovali z mediji, se spominja Mojca Kovač Šebart, ena od pomembnih akterjev na področju šolskega polja. "Mediji so odigrali sila pomembno vlogo za to, da so bile rešitve domišljene. Ni nujno, da so se vsi z njimi strinjali, ampak postavljene so bile argumentativno, ne samo na ravni koncepta, tudi kasneje v zakonih. Tu so odigrale pomembno vlogo novinarke različnih medijev, na Večeru Jasna Snežič. Vse so razumele, kaj se dogaja znotraj šolstva, vse so znale vprašati. Včasih smo izboljševali predloge prav na osnovi tega, da so novinarke zastavile vprašanja, da so soočile mnenja," poudarja sogovornica, da je s soočenji argumentov nastajala resna argumentativna zasnova, med drugim tudi devetletke.
Snovalci politik takrat so veliko časa posvetili odgovorom na vprašanja, ki so prepričevala oziroma odgovarjala novinarkam, stroki in javnostim. "To je ključ, brez tega nikoli ne bo resnih sprememb znotraj šolstva, zato sem tako vesela, da pri Večeru nadaljujete to tradicijo." Danes politika prepogosto ne odgovarja na vprašanja in "potem težko pričakujemo dobre rešitve in spodobno vodenje šolske politike". Sogovornica še doda, da strokovnjaki ob spremljanju medijev dobijo zelo veliko informacij, da lahko sami začnejo spraševati pristojne o stvareh, saj se prepogosto dogaja, da na drugi strani ni odzivov in argumentov.
Zdrsi pod drobnogledom
Dr. Danijel Rebolj, nekdanji rektor mariborske univerze, pravi, da je bil Večer njihov družinski časopis dve generaciji. "Še zdaleč ne le kot prinašalec lokalnih novic, ki so nam bile vsekakor pomembne, temveč tudi kot spremljevalec dogajanj v širšem prostoru. In tako je bil vedno tudi prvi naslov, kamor sem naslavljal svoja razmišljanja, stališča ali kritike. Tudi precej obsežna Pisma iz Amerike, kjer sem od septembra do decembra 2009 v sobotnih prilogah opisoval svoje vtise in izkušnje kot gostujoči profesor na Univerzi Stanford. Še posebno kor rektor Univerze v Mariboru med letoma 2011 in 2015 sem dojemal Večer kot medij, ki je imel posluh za dogajanja na Univerzi in v slovenskem visokem šolstvu nasploh," razmišlja o pomenu Večera. Tudi tematike z različnih področij znanosti so bile pogosto predstavljene razumljivo in objektivno, poudarja, "kar je za časopis, namenjen širšemu bralstvu, prej izjema kot pravilo".
"V Večeru so pogosti pisci kolumn tudi univerzitetne profesorice in profesorji, ki včasih zelo kritično obravnavajo aktualne družbene teme. Pa tudi za zdrse na univerzi Večer ni bil imun in jih je redno posredoval svojemu bralstvu, ali izpod peres svojih novinark in novinarjev ali pa so bili avtorji iz akademske sfere. Tudi živahnih polemik ni manjkalo. Ko se danes ozrem nazaj, mi je morda manjkala kakšna stalna rubrika s področja znanosti, ki bi redno ozaveščala bralstvo o dosežkih pa tudi z dilemami, ki jih prav tako ne manjka. Ampak za to seveda nikoli ni prepozno. Vse dobro še naslednjih 80 let!" sklene Rebolj.
