S pregledno postavitvijo v galeriji v Židovskem stolpu se Tone Stojko vrača tja, kjer je kot fotograf začel. Natančneje, od koder je odšel, preden je postal fotograf, a se je pozneje kot fotograf tja vračal - na Lent. Utrinki s konca šestdesetih let, "ko so tam še stale Benetke in ko sta Stojko in Andrej Brvar očitno skupaj jadrala ne le po literarnih morjih, temveč tudi Dravinih valovih", bodo razstavljeni prvič.
V naslednjih desetletjih je Tone Stojko jadral marsikje po svetu in pred objektiv ujel ob anonimnežih, prijateljih in slovenskih znanih obrazih tudi marsikatero svetovno ikono. Z Lenta se tako dvignemo v naslednje nadstropje k Alfredu Hitchcocku, Fidelu Castru, Gini Lollobrigidi, Romanu Polanskemu, Johnu Lennonu z roko na zadnjici Yoko Ono ... Iz sveta slavnih pa se skozi klasično dramsko gledališče počasi premikamo k najbolj "gibljivim slikam" Stojkovega opusa, k fotografijam iz serije Telo v igri. Konture prehajajo v abstrakcijo, sredi čiste svetlobne nemimetične tvorbe pa se znova zariše sled realnosti. Trenutki, v katerih se ujamejo gibanje teles in gibanje Stojkovega fotoaparata, so res edinstveni, zato so te fotografije na vrhu galerije - za nagrado, pravi fotograf.
"Vzeti cel svet za svoj oder in vse ljudi na njem za svoje subjekte, v kolektivni spomin vtisniti pomembne trenutke naše družbe zadnjega pol stoletja, pozabi iztrgati na tisoče gledaliških predstav, ki bi sicer ostale le prah na odrskih deskah, poleg tega pa razvijati lasten umetniški, lirično izpovedni fotografski opus … To so značilnosti, ki jih lahko pripišemo enemu najvidnejših slovenskih fotografov, Tonetu Stojku. Dvajsetletni družbenokritični pesnik je v resničnosti socialnega dna mariborskega Lenta iz nevidnih ustvarjalnih vzgibov v roke vzel fotoaparat, zanj tedaj edini znak sicer nevidne očetove naklonjenosti. Potem ko je vlak odpeljal in je mati ostala le še pika na peronu, za vedno pika v spominu, je lahko storil le eno – vzel je svet pod noge. Fotografiral ikone. Ustvarjal ikone. Iz sebe naredil ikono. A nikoli zanikal ljudi, krajev in izzivov osebne ustvarjalne rasti, ki so ga spremljali v začetku in h katerim se danes lahkoten vrača," je ob razstavi zapisala kustosinja Marija Skočir.
Tribuna, Mladina ...
Tone Stojko (1947) je začel fotoreportersko kariero pri študentskem časopisu Tribuna. Leta 1971 je postal urednik fotografije tednika Mladina ter tam dobrega četrt stoletja kreiral visoka merila kakovosti in aktualnosti reportažne fotografije. Posebej v času slovenske pomladi je posnel nekaj ikoničnih fotografij. Vse od leta 1968 do danes sistematično beleži množične demonstracije, o čemer priča pravkar izdana obsežna monografija z naslovom Naša jeza je brezmejna.
Vzporedno se je z veliko pozornostjo posvečal foto- in videodokumentiranju slovenskega gledališča in sodobnega plesa, poleg tega pa ves čas gojil avtorsko fotografijo, skoncentrirano v abstraktni seriji Telo v igri.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
