Danes, v petek, prihaja na Mali oder SLG Celje "mali ljubezenski kabaret Erotika" – ugledališčena poezija Cankarja, ki razkriva njegovo čutno in intimno plat. Uprizoritev je nastala v režiji Yulie Kristoforove in koprodukciji s celovškim gledališčem Teater Rampa in iKultom Celovec. Pod glasbo se je podpisal skladatelj Janez Dovč.
"Zelo nas veseli, da s koprodukcijo z iKultom in Teatrom Rampa nadaljujemo uspešno sodelovanje, ki raste in se poglablja. V tem sodelovanju prepoznavamo tudi svojo narodnozavedno vlogo in verjamemo, da bomo skupaj ustvarili še marsikaj lepega. Z režiserko Yulio Kristoforovo smo se začeli pogovarjati o Cankarju, ideja, da eno predstavo namenimo njegovi poeziji oziroma razvpiti zbirki Erotika, pa je prišla povsem naravno. Zdela se mi je pomembna, saj se z njo dotikamo Cankarjevega bolj intimnega, pesniškega začetka, ki je bil zaradi zgodbe o 'zažgani zbirki' pogosto spregledan. Vesel sem, da smo ta projekt uresničili," je povedal direktor Miha Golob.
Preden je napisal zajeten opus proznih in dramskih del, je Ivan Cankar na slovensko literarno polje stopil kot pesnik. Poezijo je začel pisati že pri rosnih petnajstih letih. Zbirka pesmi z naslovom Erotika, v kateri je zbral mladostne ljubezenske pesmi, balade in romance, je izšla konec marca leta 1899 in povzročila velik škandal. Škof Anton Bonaventura Jeglič je kmalu po izidu pri založniku pokupil vse dosegljive izvode Erotike (približno 700 od 1000 natisnjenih) in jih dal nemudoma sežgati.
"Mali ljubezenski kabaret" Erotika uprizarja poezijo Ivana Cankarja, skupaj z nekaterimi literarno-gledališkimi referencami, ki se prav tako navezujejo na erotiko, čutnost in hrepenenje po bližini v različnih zgodovinskih časih. Uprizoritev se skozi Cankarjevo Erotiko in druga izbrana besedila vrača k izvorni obliki čutnosti in raziskuje, kako se je Eros skozi zgodovino preobrazil – iz ustvarjalne sile v simbol greha in prepovedi. Dolgotrajna represija čutnosti in ločevanje telesnega od duhovnega sta oblikovala razcepljeno doživljanje človeka, kar se je odražalo tudi v odzivih na Cankarjevo zbirko. Predstava zato odpira vprašanje, kako danes živimo to napetost med Erosom in Tanatosom – med ustvarjanjem in uničenjem, med hrepenenjem in strahom pred njim, so pred premiero sporočili iz SLG Celje.
"Najbolj se me je dotaknil epilog nove izdaje zbirke, v katerem sem začutila Cankarjevo obžalovanje, razočaranje in morda celo tiho odpoved delu sebe, ki ga je s poezijo izrazil tako iskreno. Spraševala sem se, kako je to zaznamovalo njegovo poznejše ustvarjanje in življenje ter kako danes razumemo Erotiko. V procesu smo raziskovali izvorno moč Erosa – kot ustvarjalne sile, povezane z božanskostjo – in iskali točko, kjer je ta sila izgubila svojo čistost in postala greh," je povedala režiserka Yulia Kristoforova. "Sledili sva Cankarjevi ideji, da telo, ne glede na svojo ranljivost, ni nečisto, temveč sveto. Predstava povezuje čutnost, telesnost in simboliko prepovedanega z idejo o telesu kot prostoru transcendence. Dogajanje se odvija v sanjskem prostoru, kjer se stikajo različni časi, jeziki in umetniški izrazi," je dodala dramaturginja Katja Gorečan.
Ustvarjalsko ekipo sestavljajo še scenografka Vasilija Fišer, kostumografka Urška Grahovac, koreografka Ana Pandur, oblikovalec svetlobe Klemen Kuhar, oblikovalka maske Alja Sušnik, lektorica Živa Čebulj in strokovna sodelavka Mojca Redjko.
V uprizoritvi igrajo Branko Završan, Manca Ogorevc, Žan Brelih Hatunić, Katarina Hartmann, Tanja Potočnik in Aleksander Tolmaier. Celovška premiera bo 28. oktobra.
