Pri založbi Beletrina je izšla nova knjiga zgodovinarke Mateje Ratej z naslovom Foltrefer. Prva predstavitev bo v četrtek, 16. oktobra, ob 18. uri v Knjigarni Beletrina Maribor. S pisateljico se bo pogovarjal direktor Beletrine Mitja Čander.

"Foltrefer obravnava družbeno turbulentni čas mariborskih štiridesetih let 20. stoletja, ki je zaradi preloma epoh le redko obravnavan v isti sapi. To je pripoved o navdihujoči moči gosto razpredene nevidne mreže ljudi, ki je leta 1941 nastala kot Osvobodilna fronta slovenskega naroda in bila zmožna z nenehno vznikajočimi interakcijami med ljudmi organsko delovati samo v ekstremnih razmerah med življenjem in smrtjo," so zapisali pri založbi.

"Arhivski viri, ki bistveno podpirajo pripoved monografije, so nastali v času informbirojevskih procesov, zaradi časovne bližine pa so zgodovinopisno izredno izpovedni. Spregovorijo nam o politični aktivaciji prebivalstva, ki se je do nastopa vojne zaradi nakopičenih kriz in posledičnega pomanjkanja družbenih perspektiv vdajalo apatiji in eskapizmu. Rdeča nit analize je silovita in protislovna kompleksnost Maribora, ki v monografiji figurira kot napaka, motnja v sistemu nacionalne zgodovine, saj ko govorimo o drugem največjem slovenskem mestu med zadnjo svetovno vojno, sintagma narodnoosvobodilno gibanje dvakratno obvisi v zraku – najprej kot narodno in nato kot osvobodilno. Knjiga je obenem mikroskopski pregled družbenega tkiva v letih vojne, ki je ženskemu spolu z brutalno silo omogočila vstop v javno sfero. Ne nazadnje je Foltrefer tudi poklon slovenskemu učiteljstvu, saj so bili najtesnejši sodelavci osrednjega organizatorja mariborskega odpora Dušana Špindlerja učitelji in učiteljice."

Zgodovinarka Mateja Ratej (1974, Maribor) je zaposlena na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Je urednica Biografskih študij v okviru zbirke Življenja in dela, področna urednica pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, članica založniškega sveta Založbe ZRC in avtorica več znanstvenih monografij. Posveča se proučevanju mentalitet v času med svetovnima vojnama. V mikro- in kulturnozgodovinskih študijah obenem raziskuje biografije nekdanjih bolj ali manj anonimnih posameznikov, saj je šele skozi njihova življenja mogoče uzreti prepričljiv približek dobe.

Ratej je med drugim izdala še monografije Rožengrunt. Žensko nasilje v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama, Vojna po vojni. Štajerske kmečke družine v dvajsetih letih 20. stoletja in Svastika na pokopališkem zidu.