Na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru se je danes pričel dvodnevni mednarodni znanstveni simpozij Slovenci in Karađorđevići. To je tradicionalen simpozij, ki ga vsako leto v začetku decembra prirejata Oddelek za zgodovino in Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča Maribor. Kot je pojasnil dekan fakultete in predsednik društva dr. Darko Friš, so se odločili, da letošnjo temo posvetijo vprašanju odnosa Slovencev do vladarske dinastije Karađorđevićev, ki so velikemu delu slovenskih zgodovinskih dežel vladali sicer sorazmerno kratek čas - dobri dve desetletji, "vendar so prehod pod njihovo žezlo, slovo od njih in nekatere vmesne prelomnice pustili v kolektivnem spominu slovenskega prostora globoke, tudi za današnji čas pomembne sledove," je dejal. "Vesel sem, da se naših simpozijev redno udeležujejo najuglednejši raziskovalci, tako domači kot tuji. Glede tematike pa, če je bilo pred časom rečeno, da je cesar Karel zadnji slovenski cesar, je Aleksander I. Karađorđević zadnji slovenski kralj ali pa Pavle zadnji slovenski knez."
Zbrane bo nagovoril tudi prestolonaslednik
Preučevanj dinastije, ki je bila na čelu prve Jugoslavije od njene ustanovitve 1918 do 1941, je bilo doslej že kar nekaj, a se jim je zdelo smiselno prirediti celostni pregled njihovega delovanja na Slovenskem, je poudaril Friš. "Posebnost organizacije simpozija je morda v tem, da v uredniškem odboru pripravimo vsebinske sklope in delovne naslove referatov in nato na podlagi tega povabimo raziskovalce, za katere menimo, da so najkompetentnejši za določene raziskave," je še dejal Friš. Udeležence bo pred simpozijem prek videopovezave pozdravil Njegovo kraljevo veličanstvo prestolonaslednik Aleksander Karađorđević, čeprav njegova dinastija že več kot osemdeset let ni na oblasti.
Akterji dveh zgodovinski prelomov
Več o vsebini je povedal dr. Aleš Maver, podpredsednik organizacijskega odbora, sicer predavatelj za starejšo zgodovino. "Povezujemo različne znanstvene discipline, ljudi, ki se ukvarjajo z različnimi obdobji in ki na zgodovinske prelomnice različno gledajo, česar je dandanes v Sloveniji premalo. Na prvi pogled je vladavina Karađorđevićev kratka, vendar je tisto, kar jo dela pomembno, to, da so bili akterji in priče dveh ključnih prelomov v slovenski zgodovini. Prvega 1918., ki je vsaj zame praprelom, in potem v obdobju med 1941 in 1945, ki je bil zelo radikalen prelom. V obeh primerih je njihova vloga zanimiva, kajti prelom 1918 je prišel popolnoma nepričakovano, in tudi ko se je že zgodil, marsikdo ni pričakoval, da se bo končal s tem, da bo katoliškega cesarja iz Habsburške monarhije zamenjal pravoslavni kralj iz srbske dinastije Karađorđevićev. To pomeni, da je bil prehod pod novo žezlo sorazmerno vznemirljiv in nov. Vstop te dinastije v slovensko zgodovino je bil bombastičen in je odmeval še kar nekaj časa," je še med drugim dejal Maver.
Kot referenti na simpoziju sodelujejo tudi nekateri študenti, tako magistrski kot doktorski. Kot referent in soavtor razstave sodeluje tudi zgodovinar Nani Poljanec, ki se s preučevanjem Karađorđevićev ukvarja že vrsto let. Predstavil se bo z referatom Karađorđevići v Rogaški Slatini, v avli fakultete bo pa razstava Kralj Peter II. v slovenskih Alpah, ki sta jo pripravila skupaj s profesorjem dr. Petrom Mikšo. V sklopu programa bo tudi premiera dokumentarnega filma o kraljevem adjutantu Branku vitezu Pogačniku avtorja Tevža Tavčarja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
