Marisa Nikitiuk (levo) in Alisa Kovalenko (desno), režiserki filma Sledi
Na Berlinalu so letos prikazali okoli 200 celovečernih filmov, med bolj odmevnimi naslovi pa so prostor dobili tudi številni filmi o pomembnih družbenih temah. Eden izmed teh je bil tudi dokumentarec Sledi (Traces) ukrajinskih režiserk Alise Kovalenko in Marise Nikitiuk.
Film odpira mučen, večkrat tudi spregledan vidik vojne v Ukrajini: vprašanje spolnih zlorab s strani ruskih vojakov. Režiserki sta sledili skupini zlorabljenih žensk, ki so združile moči in so ustanovile nevladno organizacijo Sema, preko katere zdaj iščejo pravico. Izraz "sema" v svahiliju pomeni "ne bodi tiho", kar najbolje opiše glavni namen njihovega dela. Z režiserkama smo se pogovarjali dan prej svetovno premiero na Berlinalu, ko avtorici še nista vedeli, da bo film tako prepričal občinstvo, da mu bodo na glasovanju dodelili glavno nagrado občinstva v sekciji Panorama.
V nadaljevanju preberite:
- Kaj lahko organizacija Sema doseže v času, ko vojna v Ukrajini še traja?
- Kako žrtve vzpodbujajo, da povedo svoje težke zgodbe?
- Kako režiserki vidita trenutno stanje vojne v Ukrajini?
Film odpira mučen, večkrat tudi spregledan vidik vojne v Ukrajini: vprašanje spolnih zlorab s strani ruskih vojakov. Režiserki sta sledili skupini zlorabljenih žensk, ki so združile moči in so ustanovile nevladno organizacijo Sema, preko katere zdaj iščejo pravico. Izraz "sema" v svahiliju pomeni "ne bodi tiho", kar najbolje opiše glavni namen njihovega dela. Z režiserkama smo se pogovarjali dan prej svetovno premiero na Berlinalu, ko avtorici še nista vedeli, da bo film tako prepričal občinstvo, da mu bodo na glasovanju dodelili glavno nagrado občinstva v sekciji Panorama.
V nadaljevanju preberite:
- Kaj lahko organizacija Sema doseže v času, ko vojna v Ukrajini še traja?
- Kako žrtve vzpodbujajo, da povedo svoje težke zgodbe?
- Kako režiserki vidita trenutno stanje vojne v Ukrajini?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
