(INTERVJU) Kristina Kočan: Moč poezije je večja, kot bi si mislili

Kako je biti kuratorka festivala Dnevi poezije in vina? S čim se zdaj najbolj intenzivno ukvarjate?Biti kuratorka pravzaprav enega najbolj prepoznavnih mednarodnih pesniških festivalov v tem delu Evrope z izredno kakovostnim programom je posebna čast in hkrati velika odgovornost. Ta vloga mi je bila v neizmerno veselje in nestrpno že pričakujem srečanja z vsemi gosti. Levji delež našega dela je opravljen; trenutno potekajo še zadnja usklajevanja z gosti, ki prihajajo, za nami je že sprejem katalonskih in nekaterih slovenskih pesnikov v Jeruzalemu, ki imajo prevajalsko delavnico in ki predstavljajo še sveže prevode svoje poezije. V sredo se festivalsko dogajanje že seli na Ptuj in v druga partnerska mesta. Ker pa je veliko festivalskih dogodkov na prostem, tako na manjših prizoriščih, kot so zasebna dvorišča domačinov, do velikih prizorišč, človeku misli pobegnejo tudi na to, da bo ja vzdržalo vreme.Pesniki v kriznih in vojnih časih so še vedno pesniki. In v razpršenem svetu (dez)informacij bo zanimivo videti, kaj lahko ponudijo.Seveda, pesniki so prav pogosto tisti, ki težke čase najbolje osvetlijo, jih preizprašujejo in ponujajo neko širšo, objektivno sliko. Pesniki so tisti, ki se od prevladujoče retorike politike in medijev tudi zelo uspešno odmaknejo, se uprejo širjenju strahu, paranoje, kar pogosto napihujejo mediji ter pogledajo na celotno situacijo z drugih vidikov. Poezija, ki obdela teme kriznih in vojnih časov, je odlična priložnost, ki ne ponuja le neke različice dogodkov, temveč se osredotoča na predstavljanje univerzalne resničnosti ali celo njenih razsežnosti. In četudi se veliko takih pesnikov sprašuje o moči poezije v temnih časih, ostaja v literarnem oziroma pesniškem jeziku nekaj čarobnega in to je ta zmožnost jezika, ki lahko spremeni znano v neznano in seveda obratno, neznano v znano, medtem ko izraža individualno resnico.Kdo so trije osrednji gostje iz ZDA, Poljske in Španije? Kaj si od njih obetate?No, tu se lahko konkretno navežem na svoj prejšnji odgovor. Avtorica letošnjega Odprtega pisma Evropi, eminentna galicijska pesnica svetovnega kova in kritična premišljevalka naše družbe, bo ponudila poglobljen premislek ne le o trenutnem stanju v Evropi, ampak o trenutnem vojnem stanju v Ukrajini ter o tem, kaj oziroma ali sploh lahko pesnik prispeva ali pa je v tovrstnem poskušanju brez moči. Z njo bo v času festivala na Ptuju potekal tudi poglobljen pogovor o njenem premisleku. V goste prihaja tudi ameriška pesnica, Carolyn Forché, ki se že vso svojo pesniško kariero posveča prav tovrstnim temam, tako grozotam 20. stoletja kot krizam in konfliktom današnjega časa, ki jih potem v svoji poeziji pogosto obdela celo v dokumentarični maniri, kot pričevalka. Kot dolgoletna aktivistka in borka za človekove pravice nas Carolyn Forché v svoji poeziji sooča s peklom vojne in nam pomaga ohranjati živ spomin na trpljenje. Poljski pesnik Tomasz Różycki se od obeh razlikuje v tem, da je veliko bolj metafizični pesnik, ki pa prav tako postavlja pod vprašaj velike univerzalne teme, in to počne v jeziku vsakdana. Vsi trije so pri svojem delu fantastični in za pesniško občinstvo bo to prava poslastica.Kaj pa bo prinesel izbor slovenskih pesnikov?Mislim, da je sodobna slovenska poezija v odlični kondiciji, in to se bo potrdilo tudi na letošnji, že 26. ediciji festivala Dnevi poezije in vina. Letos se bo festivala udeležilo šest slovenskih pesnikov, trije bodo sodelovali na festivalski katalonsko-slovenski prevajalski delavnici, to so Milan Jesih, Ivan Dobnik in Ana Svetel. Preostali trije osrednji gostje pa bomo svoje delo predstavili na osrednjih festivalskih dogodkih, poleg mene še odlična Nataša Velikonja in Vinko Möderndorfer, kot slovenski pesnik v fokusu in čigar delo bo celo zaobjeto na obširni razstavi v Knjižnici Ivana Potrča, v sodelovanju z Mestnim kinom Ptuj pa si bo mogoče ogledati projekcijo nagrajenega filma Zastoj v njegovi režiji. Vsi slovenski pesniški gosti so izvrstni, predvsem pa so si v svojem pisanju in pristopih k pisanju sodobne poezije zelo različni. Občinstvo bo imelo priložnost prisluhniti vrhunski slovenski poeziji. V partnerskih mestih bo v času festivala odmevala tudi poezija drugih slovenskih pesniških gostov. V Ljubljani bo na primer moč slišati še poezijo Vesne Liponik, v Murski Soboti pa poezijo Cvetke Bevc.Besedni ustvarjalci že dolgo ne vplivajo pomembno na obnašanje odločevalcev. Vi ste bili doslej samo pesnica, zdaj ste tudi v ekipi, ki opozarja na pomen te ustvarjalnosti. Kako je s tem?Seveda poezija ni čudežno orodje, ki bi samo po sebi spreminjalo svet. Vseeno pa, kot že rečeno, premore to moč in čarobnost, da človeka odprtega duha vendarle premakne, ga pripravi do tega, da se ustavi in premisli, se vpraša. In to je velika moč, večja, kot bi si mislili. Moje vloge so se skozi čas zelo spreminjale, nikoli se nisem videla kot samó pesnico. Že vsa leta delujem kot prevajalka, ki v slovenski literarni prostor vnaša avtorje in avtorice, bralstvu neznane ali pa manj znane. Tudi to čutim kot neko poslanstvo, ki opozarja na pomen besedne umetnosti. Pred leti sem sodelovala še kot zunanja programska sodelavka na literarnem festivalu Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki v to mesto vsako leto pripelje odlične literarne goste iz cele Slovenije. Seveda pa je razsežnost pesniškega festivala Dnevi poezije in vina neprimerljiva, saj gre v tem primeru za enega najpomembnejših festivalov v tem delu Evrope, ki je referenčen po vsem svetu. Da sem se pridružila ekipi tega festivala, mi je v veliko veselje in ponos in moja največja želja je, da bo festival še naprej tako uspešno deloval, sploh pa povezoval in ustvarjal močno pesniško skupnost, skupnost najrazličnejših pesniških glasov iz celega sveta.Zdi se, da je tujih gostov manj kot doslej?Gostov je približno toliko kot vsa leta. Izjema je bila lanska, jubilejna 25. edicija festivala, ki je bila temu primerno bolj svečana in bolj razkošna, tudi kar zadeva število povabljenih gostov. Letos bo festival predstavil okoli 20 pesnikov, kar je veliko, in bodo nastopili tako v partnerskih mestih kot na Ptuju, ki se v tem času spremeni v evropsko prestolnico poezije. Pomembno je poudariti tudi to, da je festival nosilec evropske pesniške platforme Versopolis, ki povezuje že kar 30 mednarodnih pesniških festivalov od Turčije do Irske, od Portugalske do Ukrajine in že več kot 200 evropskih pesnikov in pesnic. Tako se bosta festivala ponovno udeležila dva pesnika iz te mreže, to sta letos Selahattin Yolgiden iz Turčije in Ivan Hristov iz Bolgarije. Letos pripravljamo kar nekaj novosti, kot sta na primer čisto sveža festivalska sklopa, ki smo ju poimenovali Pesniški posvet in Poezija, glasba vino.Pri obeh formatih gre za dogodke, ki omogočajo, da se razpre dialog in kjer se lahko med nastopajočimi odvije posebna interakcija. V soboto popoldan bo zakraljevalo fantastično slovensko vino, saj pripravljamo na ptujskem Mestnem trgu prav posebno vinsko-kulinarično doživetje, ki smo ga poimenovali Poezija vina. Sobotno popoldansko dogajanje bo zelo pestro, saj bodo obiskovalci poleg pokušnje vina deležni tudi razvajanja brbončic z različnimi kulinaričnimi ponudniki, razlegala se bo glasba, odvijale se bodo delavnice. Podroben program lahko bralke in bralci poiščejo na spletu in verjamem, da lahko vsak najde kaj zase. Po velikih večernih branjih na ptujski Mestni tržnici bo vsak večer tudi koncert. Zelo sem ponosna na program, ki smo ga sestavili. In naj na tem mestu sledi le še vabilo: Pridite na Ptuj in se prepustite izjemnim verzom pesnikov in pesnic iz različnih koncev sveta ter odličnemu vzdušju, ki ob tem zavlada v teh avgustovskih dneh, ki so pred nami. Pesniki se umaknejo od prevladujoče retorike politike in medijev, se uprejo širjenju strahu, paranoje V pesniškem jeziku ostaja nekaj čarobnega in to je ta zmožnost jezika, ki lahko spremeni znano v neznano in seveda obratno

(INTERVJU) Kristina Kočan: Moč poezije je večja, kot bi si mislili

Petra Zemljič

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano