Konservatorij za glasbo in balet Maribor je nocoj s slavnostno akademijo v Dvorani Ondine Otta Klasinc v SNG Maribor praznoval 80 let neprekinjenega delovanja. Z motom praznovanja Od nekdaj za zmeraj so želeli poudariti povezanost, trajnost in sodelovanje sedanjih ter preteklih generacij. Na slovesnosti, ki je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednice republike Nataše Pirc Musar, je bil slavnostni govornik minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj.
"80-letnica najstarejše glasbene ustanove v Sloveniji pripoveduje zgodbo o predanosti učencev in učiteljev, ki so jim pomagali razpreti krila. Konservatorij je pomemben steber, ki nas bogati z umetniki in ustvarjalci. V času, ko imajo otroci toliko drugih oblik razvedrila, je posebna vrednota, da se ukvarjajo z nečim, kar zahteva vsakodnevno delo in predanost. Poznam težave, s katerimi se nekateri srečujejo z vadbo doma. Prizadevali si bomo, da bo omogočena vadba tudi v domačem okolju in s tem ustvarjanje v umetnosti. Kulture ne vidim kot strošek, ampak kot investicijo v prihodnost. Zagotovili bomo tudi pogoje za vaše ustvarjanje," je dejal minister in zaželel, naj jih pogum za ustvarjanje nikoli ne zapusti.
Zbrane je nagovoril tudi župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič, ki je med drugim dejal, da sta glasba in balet jezika, ki presegata besede.
V režiji nekdanjega dijaka Jureta Ivanušiča
Dogodek, ki ga je režiral in povezoval umetnik, igralec in pianist ter bivši dijak konservatorija Jure Ivanušič skupaj z dijakom Ožbejem Romihom, so prepletli s posebej izbranimi skladbami, ki so povezane z zgodovino šole. Nastopili so Big Band umetniške gimnazije s solistom Matjažem Balažicem na harmoniki in dirigentom Janezom Voukom, baletne plesalke umetniške gimnazije s sceno Študenti iz baleta Faust, ki sta jo pripravili Tijuana Križman Hudernik in Martina Svetina, in s koreografijo Edvarda Cluga, Pihalni orkester umetniške gimnazije pod vodstvom dirigenta Damijana Kolariča, Dekliški pevski zbor umetniške gimnazije z zborovodjem Petrom Novakom Smoličem, Simfonični orkester umetniške gimnazije z dirigentom Slavkom Magdićem in Mešani pevski zbor umetniške gimnazije, ki ga prav tako vodi Novak Smolič. Med slovesnostjo so predvajali tudi film Več kot zidovi, za katerega je scenarij in režijo prispeval Ivanušič.
Ne več želja, dodatni prostori so nuja
Ob praznovanju so si zastavili jasno željo za prihodnost, to so dodatni prostori nedaleč od matične hiše, ki je zanje postala premajhna. To je ravnateljica zavoda Helena Meško izpostavila tudi v svojem govoru na akademiji: "Želim si, da bi namesto dirigentske imela čarobno palico, ki bi povečala prostore, dodala še eno baletno dvorano in omogočila vajo brez strahu vsakemu otroku doma. Na srečo delujem v kolektivu, ki ga združujejo sodelovanje, strokovnost, vizija, usmerjenost k prihodnosti in visoki etični standardi. Imamo zaupanje staršev in ustanoviteljev. Zato verjemite, da se da delati. V 80 letih človeka zrastejo štiri generacije. V življenju ustanove pa se ta umesti v zgodovino. Šola se je spreminjala, selila in rasla. Imamo osem desetletij izjemnih rezultatov, z veliko mednarodno priznanimi nekdanjimi dijaki. Ne smemo pozabiti niti na visok nivo ljubiteljske kulture, ki jo vodijo naši nekdanji dijaki. Dostopnost do izobraževanja umetnosti je naša vrednota. Tudi v prihodnje želimo soustvarjati glasbeno in baletno krajino ter sodelovati pri oblikovanju kulturne identitete. Verjamem, da bosta umetnost in čas zacelila svet."
"Verjamem, da bosta umetnost in čas zacelila svet"
Kot je Meško pojasnila v začetku leta, prostorska stiska postaja nevzdržna. "Zelo velike napore vlagamo v to, da bi nam država po selitvi srednje gostinske šole, ki je od naše oddaljena le nekaj metrov, dodelila te prostore. Boljše rešitve, kot je ta, da združimo ti dve stavbi, v Mariboru za nas ne bomo našli. Težko verjamem, da bi država v kratkem zgradila še en konservatorij, kot ga je pred 20 leti v Ljubljani," je razmišljala ravnateljica. S celoletnim praznovanjem, v katero so vključili več generacij dijakov, so želeli pokazati, da "govorjenje o povezovanju generacij niso samo floskule, ni le geslo, ki se lepo sliši, temveč da stike ohranjamo tudi, ko dijaki šolanje zaključijo", je še dodala Meško.
"To niso samo floskule, ki se lepo slišijo, temveč stike ohranjamo tudi, ko dijaki šolanje zaključijo"
Prva glasbena šola v Sloveniji
Konservatorij za glasbo in balet Maribor je prva glasbena šola v Sloveniji, nastala po drugi svetovni vojni, in danes s približno 2000 gojenci in 120 zaposlenimi predstavlja eno največjih glasbeno-baletnih šolskih ustanov v državi. Ustanova omogoča sistematično šolanje in ukvarjanje z glasbeno in plesno umetnostjo od predšolske dobe do mature na srednji šoli. V sedanji stavbi v Mladinski ulici 12 v Mariboru deluje od leta 1963, poleg tega ima še podružnici na Taboru in v Lenartu ter dislocirane oddelke v Šentilju, Cerkvenjaku, Lovrencu na Pohorju, Selnici ob Dravi, Rušah in Račah.
"Domišljamo si, da smo pomembna institucija, da veliko prispevamo k izobraževanju, predvsem v kulturni krajini Maribora in okoljih, v katerih delujemo. V manjšem kraju je glasbena šola središče, okoli katerega se oblikujejo kulturni dogodki," je na predstavitvi jubilejnega programa še povedala ravnateljica Meško, ki zavod vodi od leta 2009.
Zavod ima 2000 gojencev in 120 zaposlenih
Praznovanje bodo zaključili prihodnje leto z razstavo, s katero se bodo ob 120-letnici rojstva poklonili ustanovitelju in prvemu ravnatelju šole Otonu Bajdetu, ki je že dan po koncu druge svetovne vojne začel zbirati glasbene inštrumente in takoj zatem zagnal šolanje. Njeno prvo ime je bilo Državna nižja in srednja glasbena šola, prve prostore pa je dobila v protestantskem župnišču na Trubarjevi 1, se še isto leto preselila v mariborski frančiškanski samostan, leta 1963 pa dobila nove prostore v semenišču, kjer domuje še danes. V osmih desetletjih delovanja je šola prerasla v eno najpomembnejših in največjih glasbenošolskih inštitucij v državi, mnogi absolventi so postali ugledni glasbeniki, baletni plesalci, vodje glasbenih inštitucij ali uspešni pedagogi, so sporočili ob obletnici.
