25. Dnevi knjige v Mariboru: Prvič tudi nočni knjižni sejem

V Mariboru so pod arkadami Univerzitetne knjižnice Maribor, kjer so postavili razstavo na prostem Beseda upora, v ponedeljek svečano odprli 25. Slovenske dneve knjige. Mladinski kulturni center Maribor (MKC) in številne partnerske organizacije bodo do 18. junija postregli z bogatim večdnevnim literarnim programom, s knjižnim sejmom na Grajskem trgu in številnimi dogodki. MKC, ki je koordinator in producent festivala, je program pripravil v navezi s 50 partnerji in mnogimi drugimi sodelujočimi akterji, ki delujejo na področju knjige in literature. V Maribor pride čez 400 ustvarjalcev in nastopajočih.To so literati, ilustratorji, glasbeniki, moderatorji, veliko nastopajočih je mladih, srednješolcev. Letos je dvajsetič Rap in hip hop maraton, obletnico bodo obeležili tudi Emkej, Mišel Amo Ristov in Leopold I. Je 20 let Srednješolskega glasbenega maratona, na katerem se vsako leto predstavi okoli 120 srednješolcev, tisti, ki pišejo avtorsko poezijo in prozo, dramatiko. Vsi nastopajo na odprtem odru knjižnega sejma, je naštevala Petra Kolmančič, programska koordinatorica festivala.Združene države poezijeV programu sodeluje kar 50 partnerjev s področja knjige in literature. Letos se je ekipi pridružilo še Društvo slovenskih književnih prevajalcev, ki je v Mariboru prvič podelilo novo nagrado na področju prevajanja, to je nagrada Vasje Cerarja za najboljši prevod mladinskega dela. Kot smo že poročali, je bila letos nagrada podeljena v kategoriji otroška slikanica, prejemnik pa je Milan Dekleva. Dogodkov bo okoli 60. Dopoldne na sejemskem Grajskem trgu gostijo avtorje in avtorice vrhunskih književnih del za otroke in mladino, spremljevalni program sejma, ki poteka vsak dan od 10. do 18. ure. V petek zvečer bo prvič nočni knjižni sejem. Večerni program je povezan z osrednjo temo uporništva v sodobni literaturi. Gostijo avtorje in avtorice, ki so znani po svoji brezkompromisni drži ali pa so v književnih delih izpostavili drzne junake, za katere je značilno nekonvencionalno razmišljanje, in teme, ki jih pojmujemo kot uporniške in zaradi katerih organizatorji menijo, da so ti avtorji pomembni, ker premikajo meje naših miselnih svetov. V sklopu Združenih držav poezije bo nocoj 20 pesnikov bralo svojo poezijo v letnem avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor, nastopili bodo tudi glasbeniki.Strokovni del sporeda bo prav tako povezan z osrednjo temo, to je uporništvo v slovenski sodobni literaturi.Zanima nas, kako se sodobna slovenska literatura odziva na družbeni vsakdanjik, obudili bomo spomin na bogato izročilo slovenskega pesništva upora, spomnili bomo na drzne književne junake in junakinje, ki so s svojim nekonvencionalnim razmišljanjem in subverzivnimi idejami premikali meje miselnega in dejanskega sveta ter preobrazili marsikaterega bralca ali bralko. Slovenska literatura v zgodovini beleži bogato izročilo uporništva na področju poezije, tudi številna prozna in dramska dela so v določenem trenutku bila prelomna. Iz zakladnice slovenske literature bomo letos izpostavili dve ikoni, Karla Destovnika Kajuha in Srečka Kosovela. Kajuh je pisal uporniško poezijo v času druge svetovne vojne, Kosovel je z vizionarskimi in revolucionarnimi idejami dodobra vznemiril slovensko kulturno javnost v svojim času. Z izbrano temo želimo odpreti razpravo o potencialni uporni moči literarne besede ter o njenem trajnostnem učinku v nasprotju s hipnim učinkom izjav na družbenih omrežjih, je povedala Petra Kolmančič.Festival se s partnerji povezuje organizacijsko in programsko, ponedeljkova otvoritev je potekala v Univerzitetni knjižnici Maribor, ki je letos pripravila knjižno razstavo, povezano z osrednjo temo, na stebrih pod arkadami pred vhodom v knjižnico. Gre za razstavo izbranih pesmi iz pesniške antologije Beseda upora. Programski svet festivala ugotavlja, da je v Sloveniji v zadnjem času, ko se država sooča z radikalnimi družbenimi premiki, izšlo povečano število književnih del z družbeno, socialno ali politično noto. Ugotavljamo, da književniki še vedno verjamemo v družbeno funkcijo umetnosti, in veseli nas, da so se v teh burnih časih premikov pripravljeni odzvati in torej z besedo zastaviti samega sebe, kar smo vzeli kot nek moto festivala, je dejala Kolmančičeva.Živžav na Grajskem trguNino Medved, ki koordinira knjižni sejem in skrbi za dogajanje ob njem, pa veseli, da lahko vsako leto ponudijo kaj več. Dogajanje na trgu je osrčje tega festivala, saj se tu vse preplete, sem pridejo vsi naši gostje, sodelavci, založniki, otroci, mladi, starostniki, tu se zgodijo izmenjave, kar dela ta festival festival. Na sejmu lahko najdeš kakovostno otroško literaturo, leposlovje za odrasle, nekaj poletnega branja, tudi kaj za duhovnost, dušo in čustva pa resnejše zadeve, kot so odlična humanistika, strokovna literatura in poezija. Okoli sejma in gostov se zgrinja celodnevni program, namenjen vsem generacijam, razlaga. Zjutraj začnejo z najmlajšimi, tistimi, ki že berejo ali pa morda še ne. V Maribor je prišel tudi Sebastijan Pregelj, ki je lani v Murski Soboti na Očesu besede prejel večernico za delo Vrnitev iz zbirke Zgodbe s konca kamene dobe. Na odprtem odru je mlademu občinstvu predstavil izbrane odlomke iz svojih knjig.Vedno začnemo v živahnem živžavu, potem pa nadaljujemo z mladinskim programom, da mladi pokažejo, kaj ustvarjajo, kaj čutijo, kaj jim je pomembno, kako je videti svet skozi njihovo perspektivo, skozi pesmi, glasbo, zgodbe, kratke gledališke predstave. Popoldne se zakopljemo v knjige z literarnimi pogovori, raznimi okroglimi mizami, nastopi različnih mladinskih skupin, prirejamo slam večer, na katerem se bosta spopadli dve veliki jezikoslovni entiteti - pesmi, napisane v knjižnem jeziku, proti pesmim, napisanim v narečju. Obiščejo nas otroci iz lokalnih vrtcev in šol, pogosto se ustavijo družine, tudi turisti, ki gredo skozi mesto, in ostanejo z nami, je povedala Nina Medved.Med včerajšnjimi dogodki, povezanimi s sejmom, je bilo tudi TV-omizje na Televiziji Maribor z naslovom Z besedo zastaviti samega sebe. Moderiral ga je Zoran Medved, gostje pa so bili Andrej Blatnik, pisatelj in urednik, ki je pred kratkim izdal roman Trg osvoboditve o času osamosvojitve, protestih pred tremi desetletji, Tjaša Jakop, raziskovalka z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani, ki se med drugim ukvarja s protestniškimi songi, in Zdenka Gajser, knjižničarka Mariborske knjižnice, avtorica razstave o drznih književnih junakih, ki premikajo meje naših svetov. Književniki še vedno verjamejo v družbeno funkcijo umetnostiRekordno po številu založnikov Tudi v kovidnem času so festival izpeljali v predvidenem obsegu, ker so dogodek premaknili iz aprila v junij, ko ni bilo več ukrepov. Petra Kolmančič pravi, da so bili vsi dogodki v živo, smo pa aprila, ob svetovnem dnevu knjige, delali še v spletni obliki. Praksa, ki je izšla iz kovida, je takšna, da aprila proslavimo svetovni dan knjige, ga obeležimo s programom v manjšem obsegu, festival v juniju pa se je izkazal za dobro potezo, ker imamo veliko boljši odziv založnikov. Zadnji dve leti sta po številu založnikov pri nas po dolgem času spet rekordni. Takšno udeležbo smo beležili pred krizo leta 2010, sledil je upad, zdaj pa imamo kar 30 založnikov. Sicer pa so lani in predlani vsi dogodki potekali v živo, na večernih pa smo beležili upad predvsem starejše publike, verjetno povezano z ukrepi ter strahom in negotovostjo, medtem ko pri dogodkih, na katerih smo imeli mlajše občinstvo, nismo zaznali upada.

25. Dnevi knjige v Mariboru: Prvič tudi nočni knjižni sejem

Petra Zemljič

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano