Pred ljubljanskim okrožnim sodnikom Rokom Kobalom se je v petek nadaljevalo ponovljeno sojenje ruskemu državljanu, 43-letnemu Alekseju Konjaškinu, ki zase pravi, da je dizajner, fotograf in računalniški tehnik. Na sodišču je pristal zaradi očitka tožilstva o ogrožanju kibernetske varnosti pri nas. Na sojenje so ga pripeljali iz ljubljanskega pripora. Obtožnica zoper njega je bila vložena septembra 2023, spremenjena novembra 2023. Tožilstvo mu očita, da je kazniva dejanja storil od januarja 2021 do junija 2023.
Obsojen na štiri leta in osem mesecev zapora
Obtoženi se je znašel v priporu junija 2022, ko so policisti preiskali njegovo najeto stanovanje v Topniški ulici v Ljubljani. Za kazniva dejanja, ki naj bi jih bil storil do takrat, je bil na ljubljanskem okrožnem sodišču pred sodnico Ano Klampfer Binder maja 2024 obsojen na štiri leta in osem mesecev zapora. Sodišče mu je v plačilo naložilo 8868 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi. Obsojen je bil zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja uporabe ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva, kaznivega dejanja izdelovanja in pridobivanja orožja in pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje, ter dveh kaznivih dejanj napada na informacijski sistem. Konjaškinu je bil med sojenjem odpravljen pripor in nadomeščen s hišnim priporom. Obramba se je zoper prvostopenjsko sodbo pritožila na višje sodišče in s pritožbo uspela, saj je senat višjih sodnikov obsodilno sodbo razveljavil.
Preden je Konjaškin ponovno sedel na zatožno klop, je tožilstvo znova nekoliko spremenilo obtožnico, saj naj bi bil obtoženi kazniva dejanja izvrševal tudi, ko je bil v hišnem priporu, torej do junija 2023. Obtoženi se je na vnovičnem sojenju izgovarjal, da kaznivih dejanj ni izvrševal med hišnim priporom, ampak so se nekatere stvari še vedno dogajale na spletu, ker gre za avtomatske postopke, ki niso bili prekinjeni. Obtoženega zastopa odvetnik Aleksander Pevec.
Obtoženi že več let živi v Ljubljani. Njegovo življenje se je močno spremenilo, ko so junija 2022 policisti preiskali njegovo najeto stanovanje v Topniški ulici v Ljubljani. Med drugim so zasegli njegov osebni računalnik, v katerem so odkrili več obremenjujočih dokazov. Hišna preiskava je bila posledica kazenske ovadbe enega od slovenskih trgovcev. Izkazalo se je, da je Konjaškin neupravičeno uporabil podatke plačilnih kartic v spletnih trgovinah oškodovane družbe. V nekaterih primerih je že opravil več nakupov prek spleta in si na tak način pridobil visoko premoženjsko korist. Stekla je sodna preiskava, tožilstvo je vložilo obtožnico in začelo se je sojenje. Tožilstvo obtoženemu očita tudi kaznivi dejanji, ki naj bi ju bil storil 10. maja 2023 v škodo Kristjana T. in 11. junija istega leta v škodo Gregorja K., ko je vdrl v njuna uporabniška računa na računalniku. V obeh primerih naj bi bil storil kaznivo dejanje napad na informacijski sistem. Obtožen je tudi nadaljevanega kaznivega dejanja uporabe ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva, ker naj bi bil na spletu pridobil podatke plačilnih, kreditnih in drugih kartic nemških, španskih, avstrijskih in avstralskih bank. Podatke oškodovancev, ki naj bi jih bil pridobil z vdori v njihove računalnike, naj bi v zameno za bitcoine od 13. januarja 2021 do 12. junija 2023 prodajal naprej na spletnem tržišču XSS. Tam naj bi uporabljal uporabniški imeni Juniper in Cacodemon. Obtožen je tudi kaznivega dejanja izdelovanje in pridobivanje orožja in pripomočkov za vdor in neupravičen vstop in poseg v informacijski sistem. Tega naj bi bil obtoženi storil od 25. junija 2021 do 15. februarja 2022. Na spletnem tržišču XSS naj bi v zameno za plačilo ponujal dostopne podatke za različna podjetja, denimo s področja farmacije v Franciji, gradbeništva v Kanadi in drugih.
Obtoženi priznava le kazniva dejanja na škodo Kristjana T. in Gregorja K. Na sodišču je povedal, da je v njuna uporabniška računa vdrl zgolj iz radovednosti. Ostalih očitkov iz obtožnice ne priznava.
Opravičil se je oškodovancu
Kot priča je bil na sojenju obtoženemu Alekseju Konjaškinu zaslišan oškodovanec, Štajerec Kristjan T. Povedal je, da pri uporabi računalnika ni sam opazil, da je žrtev kibernetskega vdora, "mi pa je v nekem obdobju začel računalnik nagajati". Da se je zgodil vdor v njegovo uporabniško ime in geslo, so ga obvestili kriminalisti, zato jim je predal računalnik, da so ga pregledali. Na prvem sojenju je oškodovanec uveljavljal odškodninski zahtevek, vendar ga je z njim sodišče napeljalo na civilno sodišče. Na vnovičnem sojenju pa je sodniku Roku Kobalu povedal, da odškodninskega zahtevka ne uveljavlja, "ne v tem, ne v drugem postopku", saj bi moral najeti odvetnika, "ki si ga kot študent ne morem privoščiti". Se pa je obtoženi oškodovancu na sojenju opravičil "za vse težave, ki ste jih imeli".
Napovedal ustavno pritožbo
Njegov zagovornik je na sojenju prejšnji teden napovedal vložitev ustavne pritožbe, ker naj bi bil obtoženi neupravičeno v priporu. Za ustavno pritožbo se je odločil, ker je bil obtoženemu nedavno znova podaljšan pripor. V ustavni pritožbi bo njegov odvetnik uveljavljal domnevne kršitve obtoženčevih pravic, saj naj bi podatke, zasežene v njegovem računalniku, najprej uporabili v prvem, vnovič pa nato še v drugem kazenskem postopku, "čeprav teh podatkov sodišče ne bi smelo več hraniti", je še povedal Pevec. In dodal, da "položaj obtoženega spominja na glavnega junaka v romanu Franza Kafke, ki je predmet postopkov, ki se nikoli ne končajo". Za obrambo pa je še vedno sporen kraj storitve kaznivega dejanja, ki ga obtožnica ne navaja, in prevodi iz ruskega jezika: "V dosedanjem postopku se je obtožnica opirala na elektronske prevode iz ruskega v slovenski jezik, ki so bili izrazito nenatančni. Med drugim na tak način ni mogoče prevajati slengovskih in drugih izrazov ter na tej podlagi delati zaključkov," je še dodal Pevec.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
