Srbski in francoski državljan Djordje Vostinić, domnevni član razvpite balkanske roparske tolpe Rožnati panterji (Pink panthers), je tožil Republiko Slovenijo zaradi 537 dni neupravičenega pripora in tožbo dobil. V tožbi je Vostinić, ki je bil oproščen, da je sodeloval pri ropu v zlatarni in draguljarni Malalan v starem mestnem središču Ljubljane, od države zahteval 90.700 evrov. V tem primeru je februarja 2022 prišlo do enega naroka na ljubljanskem okrožnem sodišču pred sodnico Jadranko Juhant, kasneje pa sta Vostinić in država sklenila poravnavo, ki je bila tajna. Kot so poročali Slovenske novice in Delo, naj bi bila država Vostiniću že izplačala 20.000 evrov odškodnine, kar naj bi bilo sklenjeno na poravnavi.
Djordje Vostinić, ki je tožil državo za odškodnino, je bil sicer že večkrat obsojen
V priporu pod pritiskom
Djordje Vostinić, ki je tožil državo za odškodnino, je bil sicer že večkrat obsojen, tudi v tujini. Preden so mu odredili pripor zaradi ropa v Malalanu, je sedel zaradi ropa v poslovalnici Zlatarne Celje. V tožbi zoper državo je navajal, da se mu je zgodila krivica, ker je moral zaradi obtožnice v primeru Malalan in odrejenega pripora v tej zadevi zaporno kazen zaradi Zlatarne Celje odsedeti do konca in ni imel možnosti pogojnega odpusta. Trdil je, da je bil v priporu vseskozi pod pritiskom, da bo spet obsojen, čeprav je vedel, da je nedolžen. Zaradi teže očitanega kaznivega dejanja in ker naj bi bil begosumen, je imel v priporu poseben tretma. V Sloveniji je bil tujec, sorodniki daleč, večina v Franciji. Oče ga je lahko obiskal le dvakrat, kot je dejal, je denar raje zapravil za telefonske kartice kot za hrano. "Bilo je umazano, sploh v Povšetovi, hrana je bila zelo slaba, porcije zelo majhne. Če nimate denarja za nakup v kantini, ste lačni. Tam pa prodajajo samo suho hrano, konzerve - in veliko dražje kot v zunanjih trgovinah," je zatrjeval Vostinić na prvem naroku na sodišču, še pred poravnavo. Na sodišče se je javil preko videokonference iz Beograda, kjer živi. V tožbi je uveljavljal tudi stroške v višini 7700 evrov za telefoniranje, nakupe sadja, zelenjave in vitaminov ter higienskih potrebščin. Med drugim je zahteval tudi vračilo izgubljenega dobička (21.600 evrov), saj naj bi bil imel, ko je bil pri nas v priporu, zagotovljeno delo na gradbišču v Franciji, kamor pa ni mogel.
Sram ga je bilo pred znanci in sosedi
"V priporu sem se počutil tesnobno, strah me je bilo in sram pred znanci in sosedi, ki so v medijih brali, da sem član Rožnatih panterjev, mednarodne kriminalne organizacije. Lani sem v Beogradu izgubil službo, ker je menedžerka vtipkala moje ime v Google in videla sliko mene v lisicah. Četudi me je sodišče oprostilo, so me mediji obsodili," je na naroku februarja 2022 potarnal Djordje Vostinić sodnici Jadranki Juhant, ki je obravnavala njegovo tožbo zoper Republiko Slovenijo. Vostinić je v kazenskem postopku trdil, da nikoli ni bil v zlatarni in draguljarni Malalan v Ljubljani.
Drzen rop v središču Ljubljane
Kot smo že poročali, se je eden najdrznejših in filmskih ropov v središču slovenske prestolnice zgodil 3. februarja 2016. Na zvonec draguljarne Malalan je pozvonila "gospa z lepo belo poltjo, črnim pažem in sončnimi očali", kot se je pozneje spominjala ena od prič. Prodajalka ji je odprla vrata, ko je vstopila, pa sta prišla še dva zamaskirana moška. Ženska in eden od moških sta vsak s svojo macolo začela razbijati vitrine, tretji ropar pa je prodajalki grozil s pištolo. Popihali so jo z 78 dragocenimi urami, vrednimi skoraj 449.000 evrov. V beg so se pognali s kolesi, in zlatarski pomočnik jim je celo sledil ter bi enega skoraj ujel, če ne bi dobil strela v nogo. Roparji so na Grudnovem nabrežju sedli v prej ukradeno toyoto, v kateri jih je čakal pajdaš. Policisti so ugotovili, kdo naj bi bil ropal. Šlo je za Srbe, domnevne člane kriminalne združbe Rožnati panterji, eden od njih je bil našemljen v žensko. Enega od domnevnih roparjev, Petra Škora, je čez čas Sloveniji izročila Nemčija, Djordje Vostinić pa je našim policistom kar sam padel v roke, saj so ga aretirali po ropu zlatarne v Ljubljani, ki se je zgodil nekaj mesecev pozneje. Srbski državljan Ivan Milovanović, prav tako domnevni ropar v Malalanu, pa je pristal na Interpolovi tiralici.
DNK-sled ni bila dovolj za obsodbo
Peter Škora se je kot prvi od osumljenih roparjev znašel na ljubljanskem okrožnem sodišču. Tožilstvo mu je očitalo sodelovanje pri ropu. Vendar je bil na koncu obsojen le na nekaj mesecev zapora zaradi tatvine avtomobila. Kot drugi se je zaradi ropa na sodišču znašel Vostinić. Čeprav so storilci med ropom nosili rokavice, so na macolah, ki sta ostali na kraju dejanja, kriminalisti našli sledi. Na macoli v draguljarni biološko sled Markovića, sled pa je pustil tudi na deski in dežniku. Na macoli, ki je ostala na ulici, pa mešano biološko sled treh moških, med njimi Vostinića. Tožilstvo je bilo prepričano, da je bil on preoblečen v roparko in da je med begom macolo predal Markoviću, da bi se z njo ubranil pred zlatarskim pomočnikom. Vostinić je vseskozi trdil, da ga tam ni bilo. Sodišče je upoštevalo izvedensko mnenje, da je moč kljub rokavicam za seboj pustiti biološko sled, in sicer, če se z rokavico prej dotaknemo svojega telesa. S posnetkov nadzornih kamer je namreč razvidno, da se je roparka dotikala obraza. "A sled dokazuje le, da je obtoženi enkrat uporabljal to macolo, ne ve pa se, kdaj oziroma koliko je sled stara," je oprostilno sodbo komentirala sodnica Irena Škulj Gradišar. Oprostilno sodbo je kasneje potrdilo še višje sodišče.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
