Opojne substance v prometu: Za nesrečo ni kriv alkohol, ampak človek

Po vsej državi se je danes začela prva od treh letošnjih nacionalnih preventivnih akcij za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu. Akcijo, ki bo potekala do 10. maja, koordinira Agencija za varnost prometa (AVP) v sodelovanju s policijo. Do 30. aprila letos je 439 opitih povzročilo prometno nesrečo, povprečna stopnja njihove alkoholiziranosti je znašala 1,45 promila. Življenje so izgubili štirje udeleženci. Med njimi je bil tudi voznik e-skiroja, ki je vozil s kar 1,95 promila alkohola - bil je najbolj pijan med vsemi povzročitelji smrtnih prometnih nesreč letos, vozil je tudi brez zaščitne čelade. Eden izmed štirih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč, voznik osebnega avtomobila, je bil tudi pozitiven na psihoaktivne snovi. Med tremi umrlimi vozniki osebnega avtomobila, ki so vozili vinjeni, je le eden uporabljal varnostni pas.Maraton nadzora psihofizičnega stanja voznikov.Direktor AVP Jože Hribar izpostavlja: Alkohol in udeležba v prometu naj se povsem izključujeta. Prometne nesreče, povzročene pod vplivom alkohola, praviloma prinašajo težke poškodbe, invalidnost, smrt. Zaznamujejo premnoge družine. Alkohol ni kriv za prometno nesrečo, ampak je zanjo odgovoren človek, ki pijan sede za volan, krmilo motorja ali stopi na e-skiro in povzroči nesrečo. Izgovori, da so nas drugi prepričali piti, da je pot do doma zelo kratka ali da nismo toliko spili, da ne bi mogli voziti, v promet prinašajo prevelika tveganja. Bodite 0.0 voznik, na cestah ravnajte odgovorno in spoštljivo. Vodja Sektorja prometne policije Ivan Kapun dodaja: Vsaka tretja smrtna prometna nesreča se zgodi zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Vse voznike zato pozivamo, naj nikar ne sedejo za volan, če so pred tem uživali alkohol ali druge psihoaktivne snovi. K varni in odgovorni udeležbi v prometu pozivamo tudi kolesarje in pešce. Policija bo v času akcije poostreno nadzirala promet. Kapun nadaljuje, da je namen poostrenega nadzora, da policija skupaj z drugimi organizacijami prispeva k ozaveščanju o problematiki vožnje pod vplivom alkohola in drog, k zmanjšanju števila neodgovornih voznikov in s tem k zmanjšanju števila prometnih nesreč, ki jih povzročijo taki udeleženci v prometu. Aktivnosti so evropsko usklajene in jih koordinira evropska zveza prometnih policij Roadpol. Večina držav bo v soboto, 7. maja, izvedla maraton nadzora psihofizičnega stanja voznikov. Med njimi bo tudi Slovenija, policija bo nadzor opravljala od 18. do 6. ure naslednjega dne.Tunelski vid zoži vidno poljeAlkohol močno vpliva na kritično presojo za varno udeležbo v prometu, zato policija in AVP opozarjata, da se z višanjem stopnje alkohola v krvi nadzorni centri možganov drug za drugim izklapljajo, nadzor pa prevzemajo avtonomni centri. Že majhna količina popitega alkohola lahko pomembno vpliva na oči. Alkohol vpliva na delovanje očesne leče, pri čemer se voznikom zoži vidno polje. Pri tem vse težje zaznavajo dogodke, ki se dogajajo na levi ali desni strani. Z naraščanjem stopnje zaužitega alkohola postaja očesna leča vse bolj toga, kar povzroči zameglitev vida. Tako nastane tunelski vid, pri katerem se človeku močno zoži vidno polje in poslabša ostrina vida. Poleg omenjenega alkohol vpliva na očesno mrežnico, zato pod vplivom alkohola težje zaznavamo rdečo barvo, ki pa je v prometu pogosta in ima pomembno funkcijo, na semaforju, svetlobnih znakih, prometnih znakih, rdeči so tudi žarometi vozil.Več mrtvih in lažje poškodovanih V letu 2021 so bili alkoholizirani povzročitelji odgovorni za 1513 prometnih nesreč, v njih je življenje izgubilo 37 ljudi ali 37 odstotkov več kot v 2020. Leta 2021 je bilo 111 hudo poškodovanih udeležencev, kar je za devet odstotkov manj kot 2020, povečalo pa se je število lažje poškodovanih, teh je bilo 615, kar je za 30 odstotkov več kot 2020. Največ prometnih nesreč so povzročili udeleženci v starostnih skupinah med 25. in 34. letom ter med 35. in 44. letom. Največ nesreč s smrtnimi žrtvami so povzročili udeleženci iz starostnih skupin od 25 do 34 let ter od 45 do 54 let. Najpogostejša vzroka prometnih nesreč pri povzročiteljih nesreč z najhujšimi izidi sta še vedno alkohol in neprilagojena hitrost.

Opojne substance v prometu: Za nesrečo ni kriv alkohol, ampak človek

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano