Nasilje v družini: Žrtvam se pogosto zdi boljša pogojna kazen

Kričanja, pljuvanja v obraz, obkladanja, da je gnoj, "drek", "prasica", naj "žre govno" in še in še žaljivk in groženj je bila kar nekaj let deležna ženska, dokler se njen mož zaradi nasilja v družini končno ni znašel pred sodiščem. Ko je bil pijan, jo je klofutal, davil, odrival, razbijal po kuhinji, vanjo metal mačje stranišče, pasjo posodo. Ona je bila kriva, če sta imela otroka v šoli težave, kri mu je zavrela že, če je otrok na kuhinjskem pultu pustil zvezek. Hudo se ga je bala. Enkrat jo je vrgel čez sedežno garnituro, davil, nato prijel za oblačila, dvignil v zrak in vrgel na tla, potem spet davil in tepel. Ko je hotela poklicati 113, ji je telefon izbil iz rok in jo obrcal. Ko je skušala zbežati, jih je znova dobila. S komolcem jo je udaril v glavo in ji zlomil ličnico, zdrobil steno v zgornji čeljusti, udarnine je imela po vratu in nadlahti. Ko je prosila, ali gre lahko na stranišče, jo je po nosu udaril s pestjo, da se ji je ulila kri, nato pa porinil iz hiše, češ da naj izgine in se ne vrača. Bosa je pobegnila k sosedom.Obsojen je bil na pogojno kazen z varstvenim nadzorstvom. Zaradi nasilja v družini je dobil leto zapora, zaradi povzročitve hude telesne poškodbe šest mesecev, enotna kazen je bila določena na leto in dva meseca zapora. A mu ne bo treba za zapahe, če v štiriletni preizkusni dobi ne stori novega kaznivega dejanja in se v dveh letih začne intenzivno zdraviti zaradi odvisnosti od alkohola. En mesec v bolnišnici, šest do osem tednov v dnevni bolnišnici in nato eno leto v podporni skupini ambulantnega tipa. V času kaznivih dejanj je bil namreč bistveno zmanjšano prišteven zaradi "akutne intoksikacije z alkoholom in hkratne senzitizacije na alkoholne učinke".Strah pred maščevanjemV primeru družinskega nasilja so tudi na splošno pogojne kazni pogoste. Leto in dva meseca zapora s preizkusno dobo treh let je denimo dobil možakar, ki se je prav tako znašal nad partnerko, ji večkrat grozil tudi z nožem in vpil, da jo bo "pičil in zaklal kot svinjo". Domače vzdušje je močno vplivalo na njenega sina, ki se je moral začeti zdraviti zaradi depresije in anksioznosti. Šestmesečno pogojno kazen z dveletno preizkusno dobo pa možakar, ki je vinjen partnerko večkrat zmerjal, pred njo mahal z nožem in ji grozil smrtjo. Večkrat jo je zaklenil iz stanovanja in jo z otroki odganjal od doma. Prestrašena je prespala pri svojih starših."Težko rečemo, kdaj je za žrtev koristnejša pogojna in kdaj zaporna kazen. Predvsem je pomembno, da do obsodbe pride, saj je to zelo pomembno sporočilo za vse vpletene, hkrati pa se večinoma zmanjša ogroženost žrtve," pravi Tjaša Hrovat iz Društva za nenasilno komunikacijo. Glede pogojne kazni dodaja, da si jo storilci pogosto razlagajo, kot da sploh niso bili obsojeni. Prav tako je pogojno kazen lažje prikriti in interpretirati po svoje."Jaz sem ga spravila v zapor"Žrtvam se pogojna kazen pogosto zdi boljša izbira: "Po eni strani imajo občutek, da bo povzročitelj dalj časa pod nadzorom države in je večja verjetnost, da ne bo povzročal nasilja. Po drugi strani pogosto povejo, da jih je v primeru zapornih kazni strah maščevanja. Pogosto tudi prevzemajo odgovornost za zaporno kazen v smislu, 'jaz sem ga spravila v zapor', čeprav je seveda jasno, da je v zaporu zaradi svojih dejanj in ne zaradi žrtve. Je pa izrednega pomena dosledno sankcioniranje kršitev izrečenih sankcij."A prav slednjega pogosto ni. "Kar ne predstavlja le velike ogroženosti žrtve, pač pa nasilnež dobi sporočilo, da neustrezno vedenje ne bo imelo negativnih posledic. Torej ga lahko nadaljuje. Zgodilo se je celo, da se je izognil vsem sankcijam, dokler ni ubil partnerke. Šele takrat mu je sodišče odredilo pripor, kar je z vidika žrtve nasilja popoln nesmisel. Prepoved približevanja je v določenih primerih edino zagotovilo, da povzročitelj z nasiljem ne bo nadaljeval ali ga stopnjeval do femicida kot najbolj skrajne oblike. Zato je treba vse kršitve jemati zelo resno. Prav tako je treba dosledno reagirati na kršitve pogojne obsodbe in jo spremeniti v zaporno, če nasilje nadaljuje," pravi Tjaša Hrovat.Različna praksa sodišč Prostovoljnih vključitev v programe dela s povzročiteljem nasilja je manj kot pet odstotkov. Večinoma se vključijo na predlog različnih državnih institucij. Sodišča jih napotijo v okviru pogojnih obsodb. Tjaša Hrovat iz Društva za nenasilno komunikacijo pravi, da nekatera sodišča bistveno pogosteje kot druga ob pogojnih obsodbah z varstvenim nadzorstvom izrekajo obvezno vključitev v te programe. To je dobra praksa, saj so praviloma zavezani k dolgotrajnejši vključitvi v program. "To poveča možnost, da se naučijo novih socialnih veščin in prenehajo uporabljati nasilno vedenje. Hkrati pa z izvajalci programa vzpostavijo dobre delovne odnose, zaradi česar se bodo v primeru novih težav nanje hitreje obrnili tudi po izteku varstvenega nadzorstva."Lani obsojenih 205 moških in dve ženski Za nasilje v družini je zgrožena kazen do pet let zapora. Do tri leta pa, če je nasilje uperjeno proti osebi, s katero je storilec živel v družinski ali drugi trajnejši skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo povezano, piše v kazenskem zakoniku. Lani je policija obravnavala 1139 primerov nasilja v družini. Po podatkih statističnega urada je bilo lani na sodiščih zaradi tega obsojenih 205 moških, dvanajst pa oproščenih, 186 jih je dobilo pogojno kazen, 19 nepogojno. Obsojeni sta bili dve ženski, obe na pogojno kazen. Eno žensko so oprostili.

Nasilje v družini: Žrtvam se pogosto zdi boljša pogojna kazen

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano