Gornjepetrovska farsa se po petkovi seji občinskega sveta nadaljuje. Za uvod je treba razjasniti neizpodbitna dejstva, o katerih se je po nepotrebnem polemiziralo v občinskem svetu.
Sodba je pravnomočna
Pravnomočnost sodbe murskosoboškega okrožnega sodišča, ki je županu občine Gornji Petrovci Francu Šlihthuberju v zadevi Pindža izreklo nepogojno kazen 14 mesecev zapora, je z zavrnitvijo pritožbe jasno potrdilo mariborsko višje sodišče in o tem ne more biti nobenega dvoma. Res pa je, da je Šlihthuber po prevzemu sodne pošiljke podal predlog za alternativno prestajanje kazni zapora, s čimer si hoče kupiti še nekaj časa do nastopa izvrševanja kazni.
"Predmetna sodba je sedaj vročena vsem strankam in je tako pravnomočna ter izvršljiva. Obtoženi Šlihthuber je vložil predlog za alternativno prestajanje kazni, zato je izvršitev s sodbo izrečene kazni odložena do pravnomočne rešitve navedenega predloga, o katerem pred odločitvijo sodišča poda mnenje tudi okrožno državno tožilstvo," je 18. julija na naše vprašanje odgovorila Natalija Goldinskij Husar, namestnica začasnega predsednika murskosoboškega okrožnega sodišča.
Sodišče o sodbi ni dolžno obveščati občine, kaj šele svetnike, saj niso bili stranka v postopku. Dolžnost župana kot najvišjega varuha zakonitosti v občini je, da o posledicah obsodbe seznani najvišji organ odločanja v občini - občinski svet - in ne nazadnje občinsko upravo. Pri tem je treba poudariti, da na sodbo višjega sodišča ni več pritožbe, lahko pa obsojeni zoper pravnomočno sodbo vloži izredno pravno, tako imenovano zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče. S to potezo nihče izvršitve sodbe ne zadrži.
Pri obsodbi župana ne smemo pozabiti še, da je sodišče priznalo tudi premoženjskopravni zahtevek Eko sklada v višini okoli 410.000 evrov z obrestmi, ki ga bosta morala nerazdelno poravnati Šlihthuber in nekdanji direktor Pindže Štefan Kuhar. Slednji je bil v zadevi obsojen na 14 mesecev zapora, a bo kazen odslužil z delom v splošno korist.
Prenehanje mandata mora ugotoviti občinski svet
Tudi ministrstvo za javno upravo je situacijo jasno obrazložilo. "Zakon določa, da županu, ki bi bil pravnomočno obsojen na nepogojno zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, mandat preneha. Ne gre za avtomatizem, saj mora to ugotovitev sprejeti občinski svet in pozvati občinsko volilno komisijo, da sproži postopek nadomestnih volitev," so nam odgovorili v začetku julija in še dodali, da zakon zoper ugotovitev občinskega sveta omogoča pravno sredstvo, tožbo na upravno sodišče. Tako narekuje krovni zakon o lokalni samoupravi v 37. a-členu.
Skratka, svojevrsten procesni zaplet - Šlihthubru je po zakonu mandat prenehal, a to ugotovitev, kar bi morala biti zgolj formalnost, mora sprejeti še občinski svet, ki ga pa več kot očitno zlahka obvladuje župan in pri tem izkorišča še v praksi nevideno pravno praznino. Država namreč po ustavi ne more neposredno posegati v lokalno samoupravo, sploh pa ne v tako občutljivo zadevo, kot so mandati občinskih funkcionarjev.
To se je tudi izkazalo na tokratni seji, prvi po pravnomočnosti sodbe, ki jo je sklical obsojeni gornjepetrovski župan. Točke o sprejetju ugotovitvenega sklepa ni bilo na dnevnem redu. So se pa vendarle našli trije svetniki - Dejan Sobjak (NSi), Boštjan Šušlec (SDS) in Bojan Potočnik (Lista za napredek Občine Gornji Petrovci) -, ki so nekaj dni pred sejo na občino prinesli predlog tovrstnega sklepa.
Šlihthuber je takšen predlog vehementno zavrnil in pri tem obračunal z mediji, konkretno z Vestnikom, češ, da so "vse zgodbe lažne" in prirejene ter da gre pri vsem skupaj za "čisti konstrukt zoper človeka, ki je življenje posvetil občini".
Navkljub obsodilni sodbi je zatrdil, da pri propadu javnega podjetja Pindža on ni popolnoma nič kriv, saj so bile tam odgovorne osebe, od direktorja do nadzornega sveta, ki jih je občina tudi kazensko ovadila. Svetnikom je predlagal, da predlog osamljene trojice, ki je v razpravi izrazila številne dvome, Potočnik je sejo celo zapustil, zavrnejo in mu omogočijo županovanje vsaj še do občinskega praznika, ki ga občina praznuje 18. avgusta, in nato do naslednje redne seje.
Labodji spev Šlihthubra tudi z rebalansom
Na prihodnji sej naj bi podal 30-letno poročilo, od leta 1994 do 2025, v katerem bo predstavil vse doseženo v času svojega vodenja občine. S svetniki, ki od sodišča pričakujejo, da jim malodane osebno prebere zakonske določbe za nadaljnje postopke, pa naj bi razpravljal tudi o vlogi vseh pravosodnih organov, ki so županu storili domnevno krivico. No, na tej seji bo tudi, kot je obljubil, častno odstopil ali ga bo občinski svet častno razrešil. Čeprav, kot že uvodoma in pred tem večkrat obrazloženo, v njegovem primeru ne moremo govoriti več o odstopu ali razrešitvi, ampak o prenehanju mandata po zakonu zaradi pravnomočne obsodbe na zaporno kazen, ki je višja od šestih mesecev.
Verjetno še najbolj sporno pa je to, da bo svetnikom predlagal celo rebalans proračuna. Pravnomočno obsojeni župan, ki ga je sodišče spoznalo za krivega oškodovanja upnikov, kaznivo dejanje pa je storil v županski vlogi, bo skozi občinski svet očitno tako spravil še pomemben dokument z znatnimi finančnimi posledicami. Omenil je tudi dokončno potrditev sanacijskega načrta za reševanje vrtoglavega občinskega dolga.
Občinski svet z izjemo treh svetnikov se je strinjal z županovo sugestijo, da predlog trojice svetnikov zavrnejo in Šlihthubru omogočijo "častno slovo" na naslednji redni seji. Svetniki, med drugim podžupan Ernest Kerčmar, ki bo nato do volitev stopil v županske čevlje, so takšno odločitev opravičevali s tem, da "uradno niso seznanjeni s sodbo". Pri tem so navrgli precej kritik zoper Vestnik, ki da ne poroča o dosežkih v občini, ampak si drzne, tako kot drugi lokalni in celo nacionalni mediji, poročati o neobičajni situaciji, ki ji ni para v zgodovini slovenske (lokalne) politike.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
