Glavna sezona obiskov v gorah se je že pričela, o čemer priča tudi podatek o številu reševalnih intervencij. Prvi konec tedna v juniju so reševalci na pomoč pohiteli kar devetkrat. Glavna razloga za klic na pomoč oziroma nezgode posameznikov v gorah sta še vedno neprilagojena oprema oziroma njena nepravilna uporaba in napačna presoja razmer. Gorski reševalci skupaj s policijo in Slovensko vojsko obiskovalce redno pozivajo k premišljenim odločitvam, ustrezni pripravi in spoštovanju narave, kar se je v lanskem letu zelo obrestovalo. Po več kot desetletju naraščanja števila intervencij so namreč gorski reševalci lani zabeležili kar 54 manj posredovanj kot v letu prej (lani 633 posredovanj, leta 2023 pa 579).
Med ponesrečenci skoraj polovica tujcev
"To razumemo kot spodbuden signal, da vse preventivne aktivnosti kažejo rezultate. Se pa še predobro zavedamo, da delo na področju preventive ni nikoli končano, še posebej, ker število obiskovalcev gora iz leta v leto narašča. Naš cilj zato ostaja jasen in nespremenjen: poskrbeti, da bo število nesreč naraščalo počasneje kot število obiskovalcev," je ob začetku planinske sezone na tiskovni konferenci na Veliki planini pretekli teden dejal predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Gregor Dolinar. Poudaril je, da gorski reševalci vedno pogosteje pomagajo tujim državljanom. Lani so tako v 44 odstotkih vseh reševanj posredovali pri nesrečah tujcev - največkrat je šlo za turiste iz Nemčije, Češke, Nizozemske in Belgije.
"Pri načrtovanju poti se pogosto zanašajo na Google Maps ali druge nespecializirane zemljevide, ki ne upoštevajo višinske razlike in tehnične zahtevnosti poti. Na videz kratke in lahke poti se tako izkažejo za zelo zahtevne. Vedno več tujih planincev prenočuje v bivakih, ki so bili prvotno namenjeni alpinistom ali zasilnemu zavetju – ne pa turističnim prenočitvam," je opozoril Dolinar. Prav zaradi pretirane obremenjenosti z obiskovalci, ki tam načrtovano brezplačno prenočujejo, postajajo visokogorski bivaki nova točka tveganja. Tipični primer je bivak pod Skuto, ki je zaradi svoje fotogeničnosti postal izjemno obiskan, pot do njega pa ni markirana in je tehnično zelo zahtevna, o čemer priča podatek, da so kaniški gorski reševalci lani kar deset odstotkov intervencij namenili pohodnikom, ki so se namenili do tega bivaka. Strokovnjaki tako vedno znova poudarjajo, da se je za obisk gora treba dobro informirati, spoštovati dane pogoje in vremenske razmere. Izjemno pomembno je tudi, da se obiskovalci gora predhodno podučijo, kako lahko s pomočjo svojega prenosnega telefona Centru za obveščanje sporočijo koordinate svoje lokacije, kar lahko bistveno skrajša čas prihoda reševalcev na mesto nesreče.
Intervencije tudi zaradi nenadno obolelih
Reševalci največkrat v gorah intervenirajo zaradi poškodb, v zadnjih letih pa pri svojem delu opažajo, da imajo vedno več intervencij tudi zaradi nenadno obolelih. Pogosti so namreč dogodki, ko se planincu nenadoma poslabša že prej prisotna kronična bolezen, na primer pri sladkornih bolnikih. "Zelo pomembno je, da se obiskovalci gora, ki imajo kronične bolezni, na turo dobro pripravijo in imajo s seboj svojo redno terapijo. Dobro je, da se pred tem posvetujejo z osebnim zdravnikom, sploh če v hribe ne hodijo redno ali se tja ponovno odpravljajo po daljšem času neaktivnosti. Na turo naj se nikakor ne podajajo sami, svoje spremljevalce pa naj podučijo o svojem zdravstvenem stanju in primernem ukrepanju ob nenadnem poslabšanju," obiskovalcem gora svetuje Urban Iglič iz komisije za medicino GRZS.
S ciljem, da bi bila reševanja v gorah čimbolj učinkovita, se je s 1. junijem začelo vsakodnevno helikoptersko dežurstvo na brniškem letališču, ki bo trajalo do konca septembra. Ekipa, v kateri so poleg helikopterske posadke policije ali vojske še gorski reševalec letalec, gorski reševalec zdravnik in policist gorske enote, je med dežurstvom tako ves čas pripravljena na takojšen odhod na pomoč. Seveda pa ima helikoptersko reševanje svoje omejitve, je na tiskovni konferenci opozoril stotnik Slovenske vojske, pilot Matija Zupančič, saj posadka ne more vplivati na vreme oziroma meteorološke pogoje. Že manjši veter lahko predstavlja velik izziv pri vitlanju ponesrečenca, ko je helikopter tik ob steni.
Policisti in vojaki nesebično prekinili tekmovanje
V petek popoldan so gorski reševalci posredovali v nesreči v Julijskih Alpah. Pohodnica iz Avstrije je hodila iz Tamarja proti Slemenovi špici. Ko je prišla v sotesko, naprej od slapa Črne vode, je s pobočja nad potjo nanjo padel kamen, zaradi česar je padla po klančini in se lažje poškodovala. Prvi so ji na pomoč priskočili udeleženci 31. Brajnikovega memoriala. Ekipi Policijske uprave Kranj in Slovenske vojske sta prenehali tekmovanje, 63-letnici nudili pomoč, jo imobilizirali in ostali z njo do prihoda Gorske reševalne službe Rateče, v nadaljevanju pa jo je prevzela dežurna ekipa za reševanje v gorah z Brnika in jo s helikopterjem prepeljala v bolnišnico.
Tiskovni predstavnik kranjske policijske uprave Roland Brajič je ob robu nezgode izpostavil, da je bil rezultat tekmovalnih ekip "drugotnega pomena - pomembna je bila pomoč sočloveku", kar pri organizacijskem komiteju Brajnikovega memoriala ni ostala neopaženo, saj je ekipama podelil pokal za "fair play" - Duletov pokal.
