Kontroverzna zgodba športnice in kriminalke, šefice srbske združbe Pink Panter

"V nekem trenutku sem spoznala, da fantje, ki mi dobavljajo ukradeno robo, obleke, drage ure, nakit in dragulje, niso več mogli pravočasno dostavljati vsega tega, jaz pa sem imela v Srbiji veliko strank, zato sem stvari vzela v svoje roke. Sama sem začela iskati ekipo, ki bi delala zame. To so bili fantje iz celotne Jugoslavije in tudi iz tujine. Vse sem sama načrtovala, ker sem tako imela največjo moč. Moja beseda je veljala več kot katerikoli dogovor. Ime Pink Panter nam je dala francoska policija, bili smo strašni in neulovljivi. Moj moto je vedno bil, da med ropi nikoli nikogar ne poškodujemo, kaj šele, da bi ga ubil. Nikoli nismo uporabljali pravih pištol, ampak zgolj imitacije. Neki fantje, ki jih sama več ne poznam, delajo naprej v našem stilu, zato jih policija še vedno imenuje Pink Panter," uvodoma pove nekdanja vodja zloglasne kriminalne skupine Pink Panter, sedaj uspešna pisateljica Olivera Ćirković, v preteklosti pa uspešna košarkarica.Slikarski talent odkrila v zaporuOlivera Ćirković, 192 centimetrov visoka sogovornica, je svojo kriminalno kariero in življenje v zaporu opisala v knjigah. Prvo - z naslovom Jaz, Pink Panter: izpoved - je napisala v grškem zaporu. Sledili sta še preostali knjigi trilogije: Jaz, Pink Panter: Arhondisa in Jaz, Pink Panter: moja zaporska izpoved. Vse so velike uspešnice v Srbiji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, prodala je že čez 100.000 izvodov. Prva od knjig bo kmalu na voljo tudi v slovenščini, izšla bo pri Založbi Učila, promocija pa bo 5. oktobra v Ljubljani. Prevod knjige se obeta tudi v grškem jeziku.V življenjepisu Ćirkovićeve je zapisano, da je tudi slikarka. Ta talent je odkrila v zaporu, kjer je poslikala veliko sten. "S pravljičnimi bitji in drugimi liki, v paviljonu, kjer so zaprte ženske, ki so v zaporu rodile in so lahko otroci z njimi do treh let, sem poslikala stene z Disneyjevimi junaki," pravi Olivera Ćirković, ki skuša ljudi prepričati, da je mogoče življenjske poraze spremeniti v osebne zmage.Zdaj snema film o svojem življenju s, kot pravi, velikim Draganom Bjelogrlićem iz Srbije. Nadaljevanko o njenem življenju bodo posneli v glavnem v Grčiji, saj je tam preživela veliko let, med drugim tudi v zaporu, Bjelogrlićev cilj pa je, da pride nadaljevanka na Netflix. Zgodba je kontroverzen spoj izjemno uspešne športnice in kriminalke. Kot košarkarica je bila Olivera Ćirković članica jugoslovanske ekipe do 18 let, ki je 1988. na mladinskem evropskem prvenstvu osvojila bronasto kolajno. Kariero je začela v srbskem Voždovcu, igrala je tudi za bosanski klub Jedinstvo Tuzla, ki je bil tudi evropski prvak, dolga leta pa je igrala tudi v Grčiji. V grški ligi je bila prva strelka in zvezda ženske košarke. Tudi v Slovenijo jo je zanesla košarkarska pot. V celjski klub jo je povabil trener Sergej Ravnikar, o katerem pravi: "Izjemen človek in trener, zelo sem ga imela rada." Na Celje, kjer je igrala leto dni, in na Slovenijo ima lepe spomine: "Z mano v Celju sta živela moj tedaj še ne triletni sin in moj oče. Iz Celja me je pot vodila nazaj v moj rodni Beograd, v Crveno zvezdo, kjer pa sem prenehala igrati in sem postala športna direktorica. Potem je šlo moje življenje v kriminalne vode. Ko so me prvič zaprli v Grčiji, obsojena sem bila na tri leta zaradi ropov, sem od tam s pomočjo moje ekipe zbežala, in si, trmasta in vztrajna, kot sem, rekla, da hočem biti še boljša, kot sem, v kriminalnem podzemlju, kjer sicer vladajo moški.Videla bližnjice in finančno koristV kriminal je prišla prek svojega moža Srećka Ćirkovića, spoznala sta se v Grčiji. "Znal je z ženskami, tudi z mano, ki sem bila tedaj še zelo naivna, kar se moških tiče. Ves moj svet do tedaj je bila košarka. Ko sva dobila sina, ki mi še danes pomeni največ na svetu, sem opažala, da je on, poslovnež, živel drugače od običajnih poslovnežev. Družil se je z zanimivimi moškimi, simpatičnim, z veliko denarja, ki so delali v tujini, doma, predvsem v Beogradu, pa so se vozili v dragih avtomobilih, imeli so veliko denarja, čeprav niso nič delali, pri vseh so bili priljubljeni. Ko sem se približala temu krogu, sem videla bližnjice, koristi, denimo, da lahko kupujem oblačila ali druge sicer drage reči ceneje. To so počeli tudi drugi športniki, v Srbiji je bilo to normalno. Potem sem videla finančno priložnost. Tudi sama sem začela odkupovati, preprodajati in nato šla korak za korakom naprej. Ko danes gledam nazaj, je bil to narobe svet, čeprav se to žal dogaja še danes v Srbiji, da so tisti, ki ne delajo nič, v resnici pa so v kriminalu, frajerji," opiše Olivera Ćirković.Sprva je od ropov, ki jih je načrtovala s Pink Panterjem, jemala določen deleže, "ko pa sem zadeve vzela v svoje roke, je to pomenilo, da sem morala imeti tudi več denarja, saj sem morala izbirati ljudi, ki so bili sposobni izvesti rope zlatarn in draguljarn, morala pa sem tudi iskati poti na črnem trgu, kjer sem prodajala ukradeno. Zato sem po ropu sama prevzela vso robo, fantom pa plačala za njihov podvig," pravi sogovornica.Večino ropov so člani Pink Panterja opravili ponoči, ona ni nikoli sodelovala, pred ropom pa si je ogledala prizorišče, predvideno za zločin, da je lahko natančno načrtovala, saj se napake niso smele zgoditi. "Običajno je bilo najprej treba prebiti večslojno steklo izložbe ali izpuliti rešetke na vratih. Za to smo uporabljali ukradene težke avtomobile. Ko so moji fantje vstopili v prodajalno, je vsak opravil svojo nalogo. Naključij ni bilo, vsak je vedel, katero vitrino mora v temi najti, kaj vzeti. Po ropu so se z drugim ukradenim avtom odpeljali s kraja zločina, naštudirano so imeli pot, mesto ponovne menjave avta, kje bodo pustili nakradeno. V teh dvajsetih letih moje kriminalne kariere sem spoznala mnogo ljudi, dobrih in slabih. Eni so bili prijatelji, drugi niti malo. Ko so me drugič aretirali v Grčiji, sem bila obsojena na več let zapora in tedaj sem vedela, da ne bom mogla zbežati. Prvih šest mesecev sem bila v popolni izolaciji, nisem smela niti slikati, ko pa sem morala iz zapora na sodišče, še v času sojenja, so me spremljali pripadniki protiteroristične enote policije, ki so bili do zob oboroženi. Zapor ne more biti dober in ni pozitivna izkušnja; ne pravijo kar tako, da je zapor predzadnja največja nesreča v življenju, zadnja je bolezen. Vendar se nisem vdala. Vedela sem, da bom dolgo v zaporu, zato sem čas tam dobro izkoristila. Pisala sem knjigo, dnevnik, brala in slikala. Vse to mi je koristilo, da sem danes boljši človek," doda Olivera Ćirković.Poraze spremenila v zmageŠe danes pravi, da je bolje biti časten ropar kot pa nečasten zdravnik, politik ali športni uradnik. "Sčasoma sem ugotovila, da živeti kvalitetno v normalnem življenju pomeni biti človek, ki ne drži besede, dvoličnež, ki skrbi samo za svoje interese. Dvajset let sem bila neulovljiva voditeljica mednarodne kriminalne združbe Pink Panter, vendar sem svoje mladostne nepremišljene podvige drago plačala. V življenju ničesar ne obžalujem, žal mi je le časa, ki sem ga zapravila, ko sem se ukvarjala s kriminalom. Zavedam se, in to vedno povem, da se kriminal ne izplača, da se vedno slabo konča, v zaporu ali pod zemljo, če te pospravijo. Sem borbena ženska, ki vse svoje poraze spremeni v zmage, ki se zna prilagoditi neznanim situacijam, ki je iznajdljiva, tudi v najtežjih in najbolj nemogočih situacijah. Mislim, da sem močna na vseh področjih - na športnem, umetniškem in kriminalnem, ki je popolnoma moški svet, a sem se tudi tam zelo izkazala, mogoče celo dominirala," zaključi sogovornica. Edina ženska, ki je pobegnila iz grškega zapora Olivera Ćirković je prvič končala v zaporu 2006. Za rešetkami je preživela dve leti in pol, in kot je kasneje priznala, je bila to zanjo spodbuda, da je še več časa posvetila delu, ki ji je prineslo "hitro pridobljen denar". Z ekipo je izvedla na stotine tatvin, marca 2012 pa so jo drugič aretirali. 12. julija tega leta je pobegnila iz zapora in je edina ženska, ki ji je uspel beg iz grškega zapora. V Grčiji so se je zato prijeli vzdevki Zmajeva ženska, Amazonka, Kraljica ... Septembra istega leta je s svojo ekipo znova načrtovala rop v Grčiji. Bila je aretirana še pred izvedbo ropa. Obsojena je bila na skupno 32 let in pol zapora. Po številnih pritožbah na višja sodišča je bila avgusta 2017 izpuščena iz zapora in kazen v Grčiji je odslužila.Čutila se je sposobno za vse "Olja, ti lahko narediš vse, kar si zastaviš, si močna, sposobna in pametna. To mi je od malega govoril oče, na katerega sem bila zelo navezana," pravi Olivera Ćirković. V košarko je prišla po naključju, pravi, želela je trenirati atletiko kot oče, a ker teh treningov ni bilo v bližini njenega doma, jo je življenje zaneslo v košarko. "Oče se je vedno hvalil z mano, govoril je, vidite, kako sposobna je moja Olja, ona vse zmore. Ja, res sem zmogla, tudi ko sem globoko zabredla v kriminal. Oče in mama sta mi zgodaj umrla, zato je mojega sina, ko sva bila oba z možem v zaporu, on v Nemčiji ali Švici, jaz v Grčiji, vzgajala meni zelo draga tašča. Zaradi stigme sem se zelo bala za sina - ker je imel oba starša v zaporu. Ker pa je bil v šoli zelo priden, odličnjak, sijajno je igral košarko, so ga vsi imeli radi. On je bil vedno moj steber v življenju in njemu se lahko zahvalim, da sem se izvlekla iz kriminala," nam je dejala Olivera Ćirković.

Kontroverzna zgodba športnice in kriminalke, šefice srbske združbe Pink Panter

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano