Grozilna pisma: Toninovi vztrajajo pri kazenskem pregonu, Janševi pa ne

Na zatožno klop celjskega okrajnega sodišča bi moral danes sesti Teodor Goznikar, član Jelinčičeve SNS in nekdanji poveljnik celjske civilne zaščite. Zoper njega so celjski tožilci maja 2022 na sodišče vložili obtožni akt, v katerem mu očitajo več kaznivih dejanj grožnje, ki naj bi jih izvršil tako, da je oktobra leta 2021 in januarja 2022 nekaterim politikom poslal pisma z grozilno vsebino, v nekaterih je bil priložen tudi vojaški naboj. Goznikarja danes zaradi bolezni ni bilo na sodišče, prišel je njegov zagovornik odvetnik Edi Ermenc. Zato se narok ni opravil, četudi je na sodišče prišlo kar nekaj oškodovancev, ki so prejeli grozilna pisma: nekdanja ministra, obrambni Matej Tonin (NSi) in notranji Aleš Hojs (SDS), prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti, poslanec Jožef Horvat (NSi), Eva Irgl, nepovezana poslanka in nekdanja poslanka SDS, Vinko Gorenak, nekdanji poslanec SDS ... Večina oškodovancev, članov SDS, se je opravičila zaradi službenih obveznosti - prvak SDS Janez Janša, Žan Mahnič, Jože Tanko, Karmen Furman ... Opravičil se je tudi Dejan Kaloh, zdaj nepovezani poslanec, prej je bil član SDS. 

Grožnje in kriva ovadba

Iz obtožnega akta izhaja, da tožilstvo Goznikarju očita šestih kaznivih dejanj grožnje, ki se preganjajo na predlog oškodovanca. In enainštirideset kaznivih dejanj grožnje, ki se nanašajo na najvišje predstavnike države, poslance, člane državnega sveta, člane vlade, sodnike ustavnega ali vrhovnega sodišča ter njihove bližnje in se preganjajo po uradni dolžnosti. Očita se mu tudi kaznivo dejanje krive ovadbe. Grozilna pisma so prejeli nekateri vodilni člani SDS, ki je bila tedaj v vladi, in njihovi koalicijski partnerji iz NSi ter Jelinčič Plemeniti, katerega stranka SNS je podpirala vlado.

Goznikar je sicer jeseni 2022 kot oškodovanec tudi sam podal predlog za pregon kaznivega dejanja grožnje. Da se je prepoznal na eni izmed slik, ki so bile priložene pisemskim pošiljkam z grozilno vsebino, je zatrdil v prijavi. A ker naj bi bil sam pošiljatelj spornih sporočil, je ovaden tudi kaznivega dejanja krive ovadbe. "Gospa sodnica, vse to sojenje je nesmiselno. Nihče od nas, ki smo prejeli ta pisma, ni bil prizadet, ni bil v stresu in ni doživel travme, šlo je bolj za politični dogodek, ki nima nobene teže. Nobenemu od nas ni bilo nič, zato je obravnavanje takšnih dogodkov povsem brez zveze, še posebej, če vemo, koliko hujši dogodki se dogajajo v Sloveniji. Kot je bilo na primer zadnje streljanje v ljubljanski Šiški, kjer pa na srečo ni bil nihče poškodovan," je sodnico danes prepričeval Jelinčič Plemeniti.

Sodnica Saša Kovačič je danes vse oškodovance, ki so prišli na sodišče, povprašala, ali vztrajajo pri kazenskem pregonu Goznikarja. Med tistimi šestimi, pri katerih je tožilstvo prevzelo pregon na njihov predlog, je le Matej Tonin vztrajal pri pregonu, Aleš Hojs, Vinko Gorenak, Zmago Jelinčič Plemeniti, Eva Irgl in Dušan Šiško (bil je poslanec iz vrst SNS) pa niso vztrajali pri nadaljevanju pregona. Sodnica je vprašala tudi oškodovance, za katere je po uradni dolžnosti pregon prevzelo tožilstvo, ali vztrajajo pri kazenskem pregonu zoper Goznikarja. Nekateri oškodovanci se pojavljajo tako med prvimi kot drugimi. Razlog za to je sprememba zakonodaje, ki je začela veljati po 1. januarju 2022. Do takrat je bila grožnja kaznivo dejanje, ki se je preganjalo na predlog oškodovanca, kasneje so se grožnje, namenjene nekaterim najvišjim predstavnikom oblasti, preganjale po uradni dolžnosti. Oškodovanci, člani SDS, so se izjasnili, da Goznikarja ne želijo kazensko preganjati, člani NSi pa so pri tem pregonu vztrajali - znova Tonin, ki je dobil dve pismi z grozilno vsebino, pa tudi poslanec Jožef Horvat. Tudi Zmago Jelinčič Plemeniti ni vztrajal pri kazenskem pregonu svojega člana v SNS Goznikarja.

Ne posebna skupina, primer rešili celjski kriminalisti

Bilo je 1. januarja 2022, ko je takrat še neznani storilec preko poštnega nabiralnika na Trojanah poslal enainštirideset pisemskih pošiljk z grozilno vsebino. Poslane so bile predsedniku vlade in DZ, trem ministrom, dvema državnima sekretarjema in štiriintridesetim poslancem. V pismih je bil list papirja, na njem pa je pisalo: "Vemo, kje živite!" Zraven so bili narisane vislice in naboj. Večina prejemnikov pisem se je počutila ogroženo in prestrašeno ter je o tem obvestila policijo.

Čeprav je tedanji šef policije Anton Olaj ustanovil posebno skupino preiskovalcev, da bi našli pošiljatelja pisem z grožnjami, pa so zadevo raziskali kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje, o čemer smo v Večeru takrat prvi poročali. Goznikarja so celjski kriminalisti namreč odkrili na podlagi posnetkov kamer na Trojanah, v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju (NFL) pa so na podlagi bioloških sledi - sline osumljenca - ugotovili, da je bil prav on pošiljatelj. Nato pa so kriminalisti Goznikarja osumili še, da je tudi oktobra 2021 v Ljubljani poslal devet pisemskih pošiljk z grozilno vsebino tedanjim predsedniku vlade Janezu Janši, trem ministrom - obrambnemu Mateju Toninu, notranjemu Alešu Hojsu in gospodarskemu Zdravku Počivalšku, trem poslancem državnega zbora (eden od teh je pisemsko pošiljko prejel dvakrat) in poslanski skupini SNS. V vsaki pošiljki je bil vojaški naboj kalibra 7,62 milimetra. V šestih pisemskih pošiljkah so bili poleg naboja tudi listi formata A4 z različnimi grozilnimi vsebinami in dodanimi fotografijami, na katerih so bili čez nekatere obraze narisani križi, ki ponazarjajo tarčo. Navedena kazniva dejanja grožnje so bila storjena v času, ko je kazenski zakonik določal, da se kaznivo dejanje preganja na predlog oškodovanca. Štirje prejemniki pisemskih pošiljk so podali predloge za pregon, trije se zanj niso odločili, med slednjimi je bil tudi Počivalšek.