Rekordno število mrtvih v slovenskih gorah so v minulem letu zabeležili gorski reševalci. "V gorah je lani ugasnilo 50 življenj, kar je rekordno število smrti v gorah v zadnjih 20 letih vodenja tovrstnih statistik," so sporočili iz Gorske reševalne zveze Slovenije (GZRS). Med umrlimi je bilo 15 tujcev. Minulo leto je, izpostavljajo gorski reševalci, zaznamovalo zahtevno reševanje tujih planincev v plazu pod Toscem, ki je vzel tri življenja.
Gorski reševalci so lani posredovali v 660 primerih, kar je za štiri odstotke več kot v letu 2024 - takrat je bilo reševanj 633. Največ reševanj so gorski reševalci sicer zabeležili v letu 2023, ko so posredovali v 687 primerih. V minulem letu je bilo sicer največ reševalnih akcij, skoraj 90 odstotkov, desetina je bila iskalnih. V dobrih 41 odstotkih akcij je sodeloval vojaški ali policijski helikopter. Skoraj polovica reševanj, 331, je predstavljala reševanje nepoškodovanih, povečuje pa se število reševanj težje poškodovanih. Največ ponesrečenih je bilo v starostni skupini od 20 do 29 let (20 odstotkov), od 30 do 39 let (16 odstotkov) in od 40 do 49 let (10 odstotkov.)
Največ nesreč (352) se je zgodilo v glavni turistični sezoni, torej v poletnih mesecih. Na področju Triglava so zabeležili 128 nesreč in 103 na področju Kamniško-Savinjskih Alp.
Lani so iz gora rešili 767 ljudi, od tega jih je bila skoraj polovica, natančneje 46 odstotkov, tujcev. Med tujimi so najpogosteje reševani državljani Nemčije (65), Poljske (34), Hrvaške (25), Madžarske (23), Češke (23), Avstrije (22), Velike Britanije (22), Francije (20), Nizozemske (18) in Belgije (15).
"Najpogostejši vzrok nesreče je še vedno zdrs, v 24 odstotkih primerov, sledijo nepoznavanje terena, neprimerna oprema in nepripravljenost na turo," podatke povzemajo v GRZS.
Podatki, ki jih zbirajo v GZRS, kažejo, da je nesreč v gorah vse več, reševanja pa so vedno bolj zahtevna. V zadnjih desetih letih se je število intervencij s 430 (leta 2015) na leto povzpelo na 660 nesreč v gorah letno.
Zahtevne in nevarne razmere
Pri GZRS opozarjajo, da so snežne razmere v visokogorju trenutno zelo zahtevne in nevarne. Razmere se lahko hitro spremenijo. V visokogorju zahodnih in južnih Julijskih Alp je velika nevarnost proženja snežnih plazov (4. stopnja). "Priporočamo, da visokogorje zamenjate za nižje in varnejše cilje," izpostavljajo gorski reševalci in svetujejo redno spremljanje plazovne napovedi na ARSO. Razmere si lahko ogledate tukaj.
Na GZRS vedo, da vseh nesreč ni mogoče preprečiti, a z upoštevanjem nekaterih osnovnih napotkov je mogoče zmanjšati njihovo število. In kateri so ti napotki? Izberite turo, ki jo zmorete. Na pot se pripravite, uporabljajte zanesljive zemljevide in aplikacije. S seboj imejte vedno vsaj osnovno gorniško opremo. Pozimi ne pozabite na dereze, cepin, čelado in lavinski trojček. Ne glede na vrsto in zahtevnost vzpona vedno s seboj vzemite: pohodne čevlje z dobrim podplatom in pohodniške nogavice; dolge pohodne hlače, več slojev oblačil, vetrovko, kapo in rokavice; zložljive pohodne palice; pijačo in malico; čelado (če je pot izpostavljena ali se vije po terenu, kjer je nevarnost padanja kamenja ali manjšega zdrsa); osebni komplet prve pomoči, v katerem je tudi alu folija, čelno svetilko in baterije, mobilni telefon s polno baterijo, zaščito pred vodo in zunanjo polnilno baterijo (powerbank). Pred turo in med njo večkrat preverite aktualno vremensko napoved (zanesljiv vir je ARSO vreme). Pozimi preverite aktualno stopnjo nevarnosti plazov. Na poti bodite previdni. "Druge obvestite, kam greste in kdaj se vrnete," izpostavljajo v GRZS.
