Rajko Božič in Žan Lah, dedek in vnuk, z brenčečimi prijateljicami ravnata tako, kot velijo stare modrosti, hkrati pa uporabljata moderne, pametne pristope. "S čebelami je treba nežno, še bolj kot z ženskami," nam razloži 63-letni čebelar Božič. Dopolni, da k njim nikoli ne smeš pristopiti živčen, tudi ne poten, najraje pa imajo belo barvo. To, da te kakšna čebela piči, pač sodi zraven: "Sam si kriv, kaj jo pa mučiš. Če čebel ne ljubiš, jih ne moreš imeti, če nimaš veselja z njimi, ne gre, saj je z njimi vseskozi delo. Božič je pričel čebelariti, ko so čebele v roju priletele do njega, star je bil komaj deset let, razlaga. Spominja se začetkov, zbil je par starih desk, prvi panji za čebele so bili kranjiči, zdaj ima nakladne panje. Njegov panj je bil vmes prazen, a pridne delavke so se vrnile: "Rekel sem si, če me čebele nočejo zapustiti, jih tudi jaz nikoli ne bom." Še več, nad čebelarstvom je navdušil tudi vnuka, ko mu je že pri šestih letih na celjskem sejmu kupil prvo čebelarsko obleko. "Počutil sem se kot astronavt," je pripomnil nasmejani sedemnajstletnik, najmlajši član ravenskega čebelarskega društva, ki si čebelnjak z nekaj manj kot dvajsetimi panji deli z dedkom. "To je moj pob, tu je najin raj, v njem uživava. Najlepše je, ko se cedi iz mašine, ko se toči med. Letos ga sicer ni bilo ne vem koliko, slabo je cvetelo. Maj je bil predeževen, a nekaj malega, da sva lahko razdelila med bližnje, je vseeno bilo," je povedal Božič. Če je leto dobro, čebelja družina pridela od deset do petnajst kilogramov medu, letos so ga le kilogram na panj.
Z e-trotom boljša skrb in pridelek
Globalne spremembe prinašajo nestabilno vreme z vedno bolj milimi zimami. Ko se ogreje in je (pre)toplo za zimski letni čas, čebele zapustijo čebelnjak, zato je spomladi veliko poginulih čebeljih družin, sta razložila čebelarja. Letos sta jih morala tudi krmiti, saj same zaradi dežja in mraza niso dobile dovolj hrane. Raztopila sta sladkor in jim dala hrano, drugače bi propadle. Koliko čebele donesejo in pojedo, bosta v prihodnje lažje spremljala z aplikacijo e-trot, ki jo skupaj s prijateljema Grego Potočnikom in Radovanom Jorgićem razvija mladi čebelar in podjetnik v družini.
Čeprav čez zimo čebele mirujejo, v čebelnjaku na Tolstem Vrhu ne bodo počivali
S pomočjo mentorja in podjetniške šole
Da lahko bolje razvija svojo poslovno idejo, je Lah obiskoval podjetniško šolo Razvojne regijske agencije, tam dobil mentorja Tineta Hamlerja, direktorja Avente plus. Mladi čebelar načrtuje, da bi do prihodnjega leta izdelal prototip, zatem pa pridobil vse certifikate, ki so potrebni, da bi e-trot lahko uradno zagnal s prvim pomladnim dnem 2021. "Razvijamo tehtnico, debelo štiri centimetre, vstavili jo bomo lahko pod panj, imela bo baterijo, ki bo zdržala eno leto in podatke pošiljala na strežnik, zato nista potrebna električna napeljava in wi-fi. Podatki se bodo grafično prikazovali v spletni aplikaciji ali na spletni strani," je pojasnil Lah.
