Kmalu s kolesom skozi Hudo luknjo

Gradnja kolesarske povezave Huda luknja med Velenjem in Mislinjo je v polnem teku. Dela tečejo po načrtih, po 9,4 kilometra dolgi trasi nekdanje železnice se bo mogoče s kolesom peljati že prihodnjo jesen. Naložba, katere izgradnja je zahtevna, saj dela potekajo skozi štiri predore in dve galeriji ter preko štirih mostov in po štiri nadvozih, je ocenjena na 15,07 milijona evrov z DDV.Sodeluje Premogovnik VelenjeGradbena dela na kolesarski povezavi Huda luknja potekajo skladno s terminskim planom. Trenutno potekajo dela v spodnjem ustroju (prestavitve in novogradnje komunalnih vodov, izvedba odvodnjavanja...), temelji premostitvenih objektov, sanacija obstoječih predorov, ureditev brežin, izkop novega predora. V letošnjem letu sta predvidena še izvedba montaže nadvozov in podajno-lovilnih sistemov za varovanje pred padajočim kamenjem ter zaključen izkop novega predora, so pojasnili pri Direkciji RS za infrastrukturo, ki financira projekt v višini 6,4 milijona evrov. Ostali financerji so Evropska unija oziroma Evropski sklad za regionalni razvoj v višini 3,4 milijona evrov, ministrstvo za okolje in prostor, ki bo za projekt zagotovilo 5,5 milijona evrov iz sklada za podnebne spremembe, ter Elektro Celje (gradnja kabelske kanalizacije) v vrednosti 400 tisoč evrov.Pri izgradnji kolesarske povezave skozi Hudo luknjo sodeluje tudi Premogovnik Velenje. Zaposleni v organizacijski enoti Jamomerstvo, geodezija in rudarske škode izvajajo strokovne meritve pri gradnji predora Legi kamen. Novi predor, katerega izdelava je v polnem zamahu, bo namenjen kolesarskemu prometu, svetli profil pa omogoča tudi prehod manjšim vzdrževalnim vozilom. Geodetska dela, ki jih izvajamo pri izdelavi novega predora, so zakoličba elementov predora, kontrolne meritve ustreznosti izdelave in podajanje smeri za nadaljnjo gradnjo, tako imenovano usmerjanje, meritve morebitnih sprememb stene izkopanega dela oziroma meritve konvergenc ter izkopanega dela, je povedal vodja območne enote Aleš Lamot. Ta kolesarska pot se bo v mislinjski občini, natančneje v Gornjem Doliču, navezala na že obstoječo kolesarsko povezavo, imenovano Štrekna, ki prav tako poteka po opuščeni železnici v Mislinjski dolini.Povezava z dravsko potjoTudi na drugi strani, v Otiškem Vrhu, do bližnje urejene kolesarske infrastrukture manjka del odseka. Gre za približno kilometer dolg odsek v Dravogradu (iz Otiškega Vrha do obnovljenega dravograjskega mostu), kjer je prostor zelo ozek. Tudi to povezavo že gradijo. Pogodba je vredna 3,4 milijona evrov, direkcija za infrastrukturo jo je sklenila januarja letos z izvajalcema Strabag gradbene storitve, ki je vodilni partner, in Voc Celje. Rok za dokončanje del je maj 2023.Zgradili bodo približno kilometer novih prometnih površin za kolesarje, vključno z novim mostom preko reke Meže. Gradnja terja tudi nekatere posege v glavno prometnico v Dravogradu. Prejšnji mesec so se začela dela na odseku ob železnici, kjer bodo glavno cesto prestavili bližje železniški progi in na ta način zagotoviti dovolj prostora za gradnjo kolesarske povezave. Ta novozgrajena kolesarska povezava bo omogočala varno povezavo Štrekne z Dravsko kolesarsko potjo, ki ob reki Dravi poteka skozi štiri države (Italijo, Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško).Pomembnost gradnje manjkajočih kolesarskih odsekov izpostavljata tudi Peter Zajc in Aleš Rupreht iz Regionalne razvojne agencije za Koroško. Kilometer dolg odsek med Dravogradom in Otiškim Vrhom bo omogočal varno povezavo Štrekne in Dravske kolesarske poti. Hkrati pa bo deset kilometrov dolgi odsek skozi Hudo luknjo predstavljal kolesarska vrata Koroške tako za navezovanje na druge regije kakor za prihod novih kolesarskih turistov iz vse Slovenije. Povezanost, urejenost, atraktivnost in navezovanje na tehniško dediščino predstavljajo izvrsten nastavek za razvoj zelenega kolesarskega turizma, ki ga želimo razvijati in še naprej podpirati s storitvami javnega potniškega prometa, ki omogočajo prevoz koles. Menimo, da k trajnostnemu razvoju mobilnosti spada tudi sam način dostopa do urejenih kolesarskih površin, je povedal Rupreht. Povezanost, urejenost, atraktivnost in navezovanje na tehniško dediščinoPotniški promet in kolesarstvo Tudi v tem poletju na Koroškem potekata obe aktivnosti povezovanja javnega potniškega prometa s kolesarsko infrastrukturo - sobotni kolesarski vlak ob Dravski kolesarski poti in Štrekna bus. Oba projekta spadata v sklop prizadevanj za trajnostno mobilnost. Štrekna bus vozi vsako soboto in nedeljo do 25. septembra in na praznik 15. avgusta. Povezuje Velenje, Mislinjsko in Dravsko dolino ter Labot (Lavamünd) na avstrijski strani, lani je prepeljal več kot 300 potnikov in 300 koles. V prihodnji sezoni upamo na povečanje števila obratovalnih dni, ko bo predvidoma urejen razpis države za koncesije v medkrajevnem avtobusnem prometu, v okviru katerega pridobivajo pomembnost tudi čezmejne povezave, je povedal Rupreht. Poletni kolesarski vlak na relaciji med Mariborom in Pliberkom v Avstriji poleg potnikov prevaža tudi kolesa. Vozi vse sobote do vključno 27. avgusta in na praznik 15. avgusta. V lanskem letu se je z njim prepeljalo preko 700 potnikov in skoraj 200 koles. V veljavi ostaja nižja cena za kolesa (1,5 evra za klasično kolo, tri evre za e-kolo). Po doslej zbranih podatkih je tudi letos precejšnje zanimanje.

Kmalu s kolesom skozi Hudo luknjo

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano