Podelitev priznanj za najboljše inovacije na Koroškem, ki vsako leto poteka v prostorih katerega od močnejših koroških podjetij, je letos dobila nekoliko drugačen okvir. Namesto v proizvodni hali, med stroji, jeklom ali baterijami, so se inovatorji zbrali v salonu pohištva Skrivnosti udobja v Slovenj Gradcu. Salon je umeščen v prenovljeni poslovni center Forum Carinthia, kjer je v zadnjem obdobju svoje prostore dobilo več podjetij različnih dejavnosti. Koroška gospodarska zbornica je tam podelila sedem zlatih, osem srebrnih in sedem bronastih priznanj za najboljše inovacije v regiji, pri čemer je v nagrajenih projektih je sodelovalo več kot 135 inovatork in inovatorjev.
"Mladina je naša varnost"
Gostitelji letošnje podelitve, direktor podjetij KO-SI, KO-SC in Purotehnika Primož Mlačnik je bil zadovoljen, da dogodek ni privabil le gospodarstvenikov, ampak tudi veliko mladih. "Inovacija za nas pomeni zelo pomembno možnost za nadaljnji razvojni korak. Ta se mora odražati bodisi v boljših medosebnih odnosih bodisi, kar je prav tako zelo zaželeno, v boljših finančnih učinkih," je povedal. Njihovo podjetje se je letos med nagrajene uvrstilo z biokompozitnimi materiali, pri katerih uporabljajo odpad kokosovih vlaken. Kot okoljsko ozaveščeno podjetje so se, je pojasnil, usmerili v materiale, ki okolje obremenjujejo manj kot klasični.
Prav mladi, ki ji je omenil Mlačnik, so bili eden močnejših poudarkov letošnje podelitve. Med nagrajenimi niso bila le podjetja z razvojnimi oddelki, ampak tudi šole, dijaki in učenci. Predsednik komisije za inovacije Matjaž Aberšek je posebej izpostavil, da ga veseli več inovacij iz šolskega okolja. "Mladina je naša varnost. Če bomo mlade pravilno razvijali v inovatorsko družbo, bomo ustvarjali inovacije, ki bodo v določenem okolju in času prinašale najvišjo vrednost," je dejal. Po njegovih besedah stroji brez znanja ne pomenijo veliko, človek z znanjem pa lahko ustvarja vrednost kjerkoli. Na podelitvi je sodeloval tudi koroški nogometaš Jaka Bijol, ki je v smehu priznal, da ima več treme, ko govori na odru, kot pa na zelenici v angleški premier ligi. Njegova športna zgodba se je lepo povezala z osrednjim sporočilom dogodka: da so za uspeh potrebni vztrajnost, ekipa in nenehno učenje.
Da inovacije in razvoj hodijo z roko v roki, je v svojem razmisleku opozoril tudi mladi inovator, srednješolec Aljaž Aberšek. Ni govoril le o tehnologiji, ampak predvsem o tem, kako se družba uči in razvija. "Vsaka inovacija ni nujno tudi koristna. Nekatere nam življenje res olajšajo, druge pa nas morda samo naredijo bolj udobne, manj aktivne," je bil jasen. Zato je po njegovem pomembno, da se vprašamo, v katero smer inovacije vodijo družbo. Posebej je izpostavil šolstvo, ki se po njegovem v temelju že dolgo ni bistveno spremenilo. Rešitev vidi v bolj praktičnih načinih učenja, pri katerih bi otroci znanje pridobivali skozi izkušnjo, ustvarjanje in igro. "Kako lahko kot družba ostanemo varni? Ena možnost je, da izberemo pametnega voditelja. A še pomembnejše od pametnega voditelja je imeti pameten narod," je dejal modro. Inovacije zato po njegovem niso pomembne le zaradi tehnološkega napredka, ampak tudi zato, ker razvijajo znanje, odgovornost in zavest o prihodnosti.
Radovednost pretvarjajo v zgodbe
Letošnji izbor je pokazal, da se inovativnost na Koroškem odraža v precej širokem spektru. Med nagrajenimi rešitvami so umetna inteligenca, napredni materiali, pitna voda, elektrodistribucijska omrežja, jeklarstvo, krožno gospodarstvo in šolski projekti. Skupni imenovalec ostaja podoben kot v preteklih letih: veliko praktičnega znanja, povezovanje podjetij z raziskovalnimi ustanovami in iskanje rešitev, ki niso namenjene le razvoju posameznega podjetja, temveč tudi širšemu okolju.
Boštjan Paradiž, predsednik upravnega odbora pri Koroški gospodarski zbornici, je letošnji slogan "Inovacije ustvarjajo varno prihodnost" opisal kot življenjsko usmeritev lokalne skupnosti. Koroška je po njegovem pomembno razvojno okolje tudi zaradi svoje izvozne usmerjenosti. "Z marsikaterimi produkti smo v svetu dokazali, da je naše znanje pomembno. To znanje se nenehno izboljšuje in nadgrajuje."
Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal pa je inovacije označila za temelj razvoja. "Z njimi naslavljamo nestabilnost. Idejo vzamemo v roke, jo spravimo v življenje in ji damo novo dodano vrednost. Tukaj ni konca," je povedala. Poudarila je tudi, da raziskave, razvoj in inovacije ne smejo biti le stvar posameznih podjetij. "Inovacije morajo biti v DNK države, v resornem ministrstvu in v zavedanju vsakega posameznika v Sloveniji. Brez tega, da bomo radovednost pretvarjali v nove zgodbe, ne bomo mogli uspeti," je dejala.
Štiri najbolje ocenjene inovacije bodo kandidirale tudi za priznanja na nacionalni ravni. Med njimi je Aquamind, skupni projekt podjetij Ekstera, Infotim Ržišnik Perc, Mikrobium in Valter Skupina. Gre za platformo za prediktivno spremljanje pitne vode v realnem času, ki povezuje senzoriko, analitiko, oblačno platformo, umetno inteligenco in aplikacijo. Rešitev omogoča upravljanje kakovosti pitne vode od merilnega mesta do uporabnika. Na nacionalni nivo se je uvrstila tudi inovacija OneGate podjetja Stroka produkt, platforma za varno, nadzorovano in sledljivo uporabo umetne inteligence v organizacijah. V času, ko podjetja vse hitreje uvajajo orodja umetne inteligence, rešitev odgovarja na vprašanje, kako jih uporabljati pregledno, odgovorno in skladno z regulativo.
Zlato priznanje in kandidaturo na nacionalnem nivoju sta prejela še O.P.S. Breznik in Fakulteta za tehnologijo polimerov za inovativni toplo-kanalni sistem z igelno zaporo in integriranim vpihom plina. Četrta inovacija, ki se je uvrstila na nacionalni nivo, je VegVision podjetja TROIA, rešitev za upravljanje vegetacije ob elektrodistribucijskih omrežjih s pomočjo satelitov, dronov, LiDAR-ja in umetne inteligence.
Več kot le formalna potrditev
Močno je bilo tudi področje materialov. KO-SI in Fakulteta za tehnologijo polimerov sta zlato priznanje prejela za uporabo odpada kokosovih vlaken kot ojačitve za biokompozite. Med letošnjimi zlatimi priznanji se nadaljuje tudi ravenska jeklarska zgodba. SIJ Metal Ravne je s partnerjema Taiwan Hodaka Technology in Kingray International razvil napredno orodno jeklo za ekstrudiranje visoko trdnostnih aluminijevih zlitin, SIJ Ravne Systems in SIJ Storitve pa sta prejela zlato priznanje za heatAI, rešitev, ki z umetno inteligenco uvaja podatkovno vodeno odločanje v procese toplotne obdelave.
Srebrna in bronasta priznanja so prejeli še projekti s področja železniške industrije, trajnostne urbane opreme, avtodomov, simulatorjev vožnje, šolstva, avtomobilske industrije, logistike in proizvodnih procesov. Prav razpon nagrajenih rešitev je pokazal, da inovativnost v regiji ne nastaja le v največjih gospodarskih sistemih, ampak tudi v manjših podjetjih, šolah in pri samostojnih inovatorjih. Na Koroški gospodarski zbornici, ki jo vodi Katja Pokeržnik, ob tem poudarjajo, da so za vsako inovacijo ure dela, razmislekov, poskusov in dvomov. Zato priznanja niso le formalna potrditev uspeha, ampak tudi spodbuda, da rešitve, ki nastanejo v regiji, dobijo priložnost širše.
