Suho in sončno vreme je bilo naklonjeno vsem obiskovalcem Uršlje gore in predvsem Urškam, ki so se ob svojem prihajajočem godu letos spet povzpele na goro, k zavetnici sv. Uršuli. Veliko znanih, a tudi novih obrazov je privabil že sedmi shod Uršk na priljubljeni koroški gori. Na dogodku ni manjkalo Korošic, niti tistih z druge strani meje, pa tudi obiskovalk in obiskovalcev z drugih koncev Slovenije. Shoda se je tudi letos udeležila Urška, ki živi v avstrijski Dobrli vasi, a ostaja ponosna Slovenjgradčanka. "Saj se ni nič spremenilo, le malo mlajše smo," se je nasmejala, ponosna, da nosi tako posebno ime. Da se tega shoda udeležuje že od začetka, nam je povedala, Uršlja gora pa je bila 21. oktobra, na dan godovnice sv. Uršule, že pred tem njena stalna postojanka. "Za to je zaslužen moj oče, bil je zaljubljen v Uršljo goro, že v mladih letih je na goro hodil iz Slovenj Gradca. Pri šestih mesecih so me prvič prinesli na goro. Zdaj, ko sem malo čez mejo, opažam, da je sv. Uršula kot zavetnica zelo poznana tudi na avstrijskem Koroškem. Zdaj so me preimenovali v Uršiko, pa se kar strinjam. Vseeno mi je, kakšna je izpeljanka, važen je koren imena, od kod izviram in da lahko to vedno povem kot zavedna Slovenka, ki ima zavetnico na Uršlji gori. V teh letih sem k temu pohodu pritegnila že kar nekaj ljudi iz Avstrije," je povedala in spomnila, da je bilo ime Urška popularno že pred mnogimi leti, v času pesnika Franceta Prešerna.
Najmlajša pohodnica Urška je stara pet let
Predstavnica Naravovarstvene zveze Smrekovec Klavdija Šeruga je tudi letos spremljala vpis Uršk v Urškino knjigo in jim ob tem dodelila majice ob prihodu na cilj. "Majice na sliki so lepo obeležje, spomin na ta dogodek. Letos jih imamo tudi za najmlajše, a jih ni dosti. Trenutno je bolj popularno slovensko ime Neža," razmišlja.
Vseeno pa je ponosno svojo majico prevzela najmlajša, komaj petletna Urška iz Šmartna pri Slovenj Gradcu. Mama Andreja jo je prvič nesla na goro, ko je bila stara eno leto, nato pa je prve korake nanjo že vztrajno delala sama. Letos je pot z Naravskih ledin kot najmlajša izmed vseh soimenjakinj prehodila sama. "Ati je rekel, da če bo punčka, mora biti Urška, po Uršlji gori. To je to," nam je zaupala njena mama. Do 15.30 se je sicer nabralo 115 Uršk, so se pa lahko v Urškino knjigo vpisovale še kasneje tisti dan.
Osrednji in glavni dan za obisk Uršlje
Kakšno posebno okrepčilo pa so ta dan pripravili na gori, smo vprašali Nejca Juvana, najemnika doma. "Posebne štruklje, ki spominjajo na jabolčno pito. Štrudelj. Prav tako različne jedi na žlico - ričet, bograč, pasulj, gobovo juho in ajdove žgance," je naštel. Da je ta shod nekakšen zaključek poletne sezone, je spomnil. "V torek bo god in tako ob 15. uri še maša, a za shod vedno izberemo najbližji dan vikenda," je še povedal. Urška iz Novega mesta je s partnerjem na srečanje prišla že tretje leto zapored. "To postaja že tradicija. Všeč mi je gora, narava, gozd sta zelo lepa. Ta shod je povod, da sem jo pričela obiskovati," nam je povedala 28-letnica, ki je ta dan naredila krožno pot po koroških gozdovih, s startom od Poštarskega doma pod Plešivcem. Na gori je v treh letih spoznala že kar nekaj soimenjakinj, s katerimi se na gori sreča vsako leto.
Da za Urške ta pohod ne pomeni le hoje navzgor, ampak z njim ohranjajo dragocene vrednote, zanje pa je tudi nekakšno romanje srca in duha, so soimenjakinje sklenile v cerkvi pred tradicionalnim fotografiranjem. "Legenda o sveti Uršuli nas uči o njenem pogumu in odločnosti, sledila je svojim prepričanjem in premagala izzive. Vsi, ki se vzpenjamo navzgor, sledimo njenemu vzgledu, premagujemo svoje ovire in krepimo zaupanje vase. V tem svetišču, v tej najvišje ležeči cerkvi v Sloveniji, z rokami okoliških kmetov zgrajeni že leta 1602, čutimo moč povezanosti, ki jo simbolizira tudi kip svete Uršule," pa je ena od Uršk v imenu organizatorjev, Planinskega društva Velenje v sodelovanju z drugimi, med drugim nagovorila skoraj sto prisotnih soimenjakinj.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
