Da se ni rodil kot pisatelj, niti ne kot duhovnik, ampak je to postal, pri obeh pa je bil prisoten nekakšen globlji navdih, poklicanost, je v Radljah ob Dravi povedal Branko Cestnik, gost ob odprtju bukvarne Eudom. "Pisateljevanje in duhovništvo sta si tu sorodna s to poklicanostjo, intelektualnim in duhovnim dejavnikom in vlogo v družbi. Duhovnik ima vlogo, vezano na versko življenje, pisatelj pa drugo, vezano na življenje duha, uma, prosvete in lepih zgodb. Ti vlogi se včasih dopolnjujeta, včasih pa tudi tepeta in križata," je uvodoma nagovoril obiskovalce. Pri 51-letih je pričel s pisanjem, ko se je čutil poklicanega, da zapolni manko o zgodovini krščanstva od leta 200 do 400, o Kristjanih na Ptuju, je dejal in nato predstavil svoje zgodovinske romane, izdane pri Celjski Mohorjevi družbi. Pri prvi in najstarejši družbi na Slovenskem se veselijo takšnih pobud in jih z veseljem podprejo, izpostavljajo. V bukvarni v Radljah imajo za zdaj popisanih in urejenih več kot 15 tisoč knjig z več kot 500 področij, poleg knjig pa sprejemajo še nosilce zvoka/slik (kasete VHS, CD, DVD, gramofonske plošče …) in ostalo elektronsko opremo.
Kristjani v vsaki dobi nekje trpijo, mučeništvo pa je vedno prisotno, je nato sklenil Cestnik. "Tudi zdaj imamo področja, kjer je vsaki dan dogaja mučeništvo - severna Nigerija, Pakistan, Afganistan, Severna Koreja, kjer je že to, da imaš sveto pismo smrtna obsodba. Preganjanje kristjanov se lahko zgodi vsepovsod. Zdaj so martinovanje prepovedali, a to ni neko hudo preganjanje kristjanov, ker vino bomo ravno tako pili (smeh)," je odgovoril na vprašanje obiskovalke, ki razmišlja, da se zgodovina 'preganjanja' kristjanov ponavlja. O trku med cerkvenim in državnim na martinovo, v kar sta vpleteni nekdanja ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh in poslanka Tamara Vonta, se je nato Cestnik opredelil še za naš časopis. "Na omrežju X sem se opredelil z neko ironijo, to pa je imelo kar 17 tisoč ogledov. Napisal sem, ali bomo zdaj duhovnikom prepovedali uporabljati tudi državne ceste, glede na to, da sta država in cerkev ločeni (smeh). Pri nas imamo to grdo navado, da stvari interpretiramo negativno - koga ne sme biti, koga bomo ovirali, koga bomo prepovedali. Mi pa bi morali svoje predpise in vse to interpretirati pozitivno - komu omogočiti, koga vključiti, komu bo to prav prišlo. Ampak imamo to negativno interpretacijo, k temu smo nagnjeni, to je mogoče malo v našem nacionalnem karakterju. Drugo pa so potem politikantske stvari. Gospa odstavljena ministrica, ki je sprožila to, ima gotovo neko politično potrebo, da je spet vidna in da je sprejeta v svojem krogu. Da vidijo, da je še vedno prava bojevnica za prvo bojno linijo njene stranke. Verjetno si je zato izbrala to preprosto prireditev in jo problematizirala," razmišlja Cestnik.
Vprašali smo ga še, čez koliko njegovih knjig bo Slovenija dočakala kardinala. "Imamo kardinalska mesta, s katerimi bi Ljubljana bila primerljiva. Eno takšno presenečenje je bilo, da je beograjski nadškof postal kardinal. Če je beograjski v deželi, ki ni katoliška, postal kardinal, zakaj ne bi ljubljanski nadškof v deželi, ki je katoliška, postal kardinal? To se lahko vprašamo. Ampak Slovenija ima zdaj neko prtljago, slovenska cerkev v svojem nahrbtniku nosi neke afere in verjetno tudi zaradi tega še ne bomo kar tako dočakali kardinalskega mesta," je dejal. Komentiral je še aktualno družbeno politično situacijo. "Res se sprašujem, če svet še vodi kakšna razumska paradigma in paradigma dogovora in pogovarjanja. Zdi se mi, da smo v neki fazi, ko svet vodi impulz moči. Že to, da Amerika ni bila sposobna dveh zmernih kandidatov postaviti za tekmeca za predsedniško funkcijo, je eno takšno znamenje. Ta paradigma, ki smo jo morda zadnjih 30 let bili vajeni - nekih razumskih odločitev v politiki, je v krizi. Zdi se, da svet bolj vodi moč in kapital v ozadju kot pa politika, ki je na odru. Tudi v Sloveniji imaš ta občutek, tudi zaradi te logike novih obrazov. Država ali pa narod, ki kar naprej išče nove obraze, s tem priznava, da je resnični nosilec oblasti nekje v temi, v ozadju. Spredaj so ti potrošni obrazi, ki se menjavajo, neki resnični center moči, ki pa je stabilen, je pa nekje skrit. Če pa so centri odločanja skriti, to ni demokracija. To je ta naša kriza trenutno," je prepričan.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
