Več kot 160 družin iz Letuške gmajne, ki je že kmalu po poplavah 2023 izvedela, da bodo zanje novo varno okolje našli v domači občini Braslovče, konkretno v Rakovljah, še danes ne ve, kam se bodo preselili oziroma, natančneje, izselili. Letuška gmajna bo po izselitvi zadnjega objekta in po porušitvi objektov postala suhi zadrževalnik. Od poplave naprej so sicer poplavljenci (ne sicer vsi, saj nekateri še danes oporekajo selitvi) računali na omenjene Rakovlje. Vendar dve leti po poplavah ne vedo niti, katera parcela bo njihova, saj konkretnih parcel niti še ni.
Skrbi jih tudi novela zakona o obnovi, na kar so pred sejo, na kateri so poslanci spremembe potrdili, opozorili poslance državnega zbora, a so dosegli le majhen napredek: odtujitev nepremičnine v Rakovljah ne bo veljala deset, temveč šest let, gradili pa bodo vendarle lahko tudi s pomočjo hipotekarnega kredita.
Ne potrebujejo oprostitve, ker so dobili dovolj?
Javni razpis za izvedbo parcelacije je sicer v teku, še večje vprašanje, ki trenutno buri duhove, pa je, koliko bodo za kvadratni meter parcele morali odšteti ter koliko od prejete odškodnine bodo morali dati za plačilo komunalnega prispevka. Po noveli zakona o obnovi, ki so ga poslanci sprejeli v petek, namreč poplavljenci ne bodo upravičeni plačila komunalnega prispevka, kar je veljalo do sedaj, ko so morali plačati zgolj razliko, če so se odločili za gradnjo večjega stanovanjskega objekta, kot je bil poplavljen. "Predlagana ureditev je diskriminatorna. Dva državljana, v enaki stiski, ne smeta biti različno obravnavana le zato, ker je eden že dočakal pričetek gradnje, primer drugega pa se je zagozdil v sistemu," so se pred glasovanjem novele zakona prav na vse poslance Državnega zbora RS s pismom obrnili prebivalci Letuša.
Dva državljana, v enaki stiski, ne smeta biti različno obravnavana le zato, ker je eden že dočakal pričetek gradnje, primer drugega pa se je zagozdil v sistemu
V SDS so vložili amandma k zakonu, po katerem bi bili tudi ti upravičeni plačila komunalnega prispevka, a pričakovano ni bil potrjen. "Glede oprostitve komunalnega prispevka – to bi mi absolutno podprli, ampak so oškodovanci to že imeli upoštevano in obračunano pri cenitvah," je na seji dejal Aleš Rezar iz Gibanja Svoboda. "Prav tako mislim, da ni skrivnost dodati, da so cenitve, ki jih je podpisala glavnina oškodovancev, zasnovane po Darsovem principu in nikakor niso skope oziroma prav nasprotno - višina izplačila za lastnike izseljencev po razumni oceni brez kakršnegakoli strahu presega stroške vzpostavitve novega, predvsem pa varnega bivanjskega okolja," je dodal.
Cena 150 evrov za kvadratni meter je špekulacija
Poleg višine komunalnega prispevka ostaja odprta tudi cena za kvadratni meter novega zemljišča v Rakovljah. Po podatkih Aleksandra Reberška iz Nove Slovenije naj bi poplavljenci prejeli 40 evrov za kvadratni meter zemljišča, cena za kvadratni meter v Rakovljah pa naj bi, tako Reberšak, znašala 150 evrov za kvadratni meter. "Narod se enostavno pač boji. A lahko pristojni danes odgovorite in razložite, koliko bodo ljudje plačali za tisto parcelo v Rakovljah?" jih je pozval. Takšno vprašanje je neresno, če pa je v zakonu napisano, da bo ceno določil sodni izvedenec, je odvrnil državni sekretar Jure Leben. "Je pa zelo pomembno tudi, da se ob naročilu cenitve cenilec seznani z namenom cenitve in drugimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na vrednost zemljišča. Vemo tudi, da se bo cenitev delala na dan sprejetja tega zakona, ko vemo, da je tam stavbno zemljišče še brez komunalne infrastrukture," je dodal.
"Če bodo cene bistveno odstopale od tistih iz odškodnin, bomo temu zelo ostro nasprotovali," je po glasovanju v državnem zboru, kjer so novelo zakona potrdili, za Večer dejal braslovški župan Tomaž Žohar, ki tudi računa na to, da bodo cene nižje, saj na dan cenitve komunalna infrastruktura naselja še ne bo dokončana (če se bo sploh že začela graditi, saj država še ni odkupila vseh zemljišč). Skrbi ga tudi tretja stvar, na katero so opozorili krajani in ki jo novela zakona ni odpravila - žrebanje za parcele. "V Letušu ne gre za točko na zemljevidu. Smo skupnost. Sosedje, ki smo si pomagali, še preden so prišle poplave. Otroci, ki so odraščali skupaj. Družine, ki si delijo dvorišča, poti, infrastrukturo, življenje. Sosedje, ki jih družijo sorodstvene vezi. Uvedba naključnega žrebanja parcel brez možnosti vpliva na bližino sosedov ruši to skupnost," so v pismu opozorili krajani. Župan razmišlja, da bodo uvedli nekakšen predpostopek, na podlagi katerega bodo poskušali čim bolj ustreči krajanom. "A to lahko naredimo šele, ko bo znana cena, ko bodo znana vsa dejstva. Potem bomo videli, koliko ljudi se dejansko 'bori' za eno parcelo. Naredili bomo vse, da bo delitev potekala čim bolj pravično in čim bolj zadovoljivo za vse," poudarja Tomaž Žohar.
