Celje: Gasilskega doma ni na listi "reševanja življenj"

Del Medloga, ki ga minula gradnja tako imenovanih začasnih protipoplavnih rešitev ni rešila, temveč še dodatno ogrozila, se seli. Večini, sedmim lastnikom objektov, ki so se danes srečali z državnim sekretarjem Boštjanom Šeficem in njegovo ekipo, selitev ustreza. Četudi niso ocenili tako velike škode kot pri mnogih drugih v Zgornji Savinjski dolini in niso na seznamu. Dva občana (o enem smo v Večeru v tem tednu že pisali) selitvi odločno nasprotujeta in se nista udeležila niti pogovorov. "Nam je sicer žal, da nista prišla, saj bi jim jih lahko dali dodatne informacije in obrazložili konkretne okoliščine. Ampak seveda bomo počakali na strokovne ocene in njene potrditve ter se nato v prihodnje poskušali tudi z njima pogovoriti in dogovoriti," je komentiral Šefic.Najboljši je dogovorStrokovne ocene ne bodo vključevale potencialno bodočih protipoplavnih rešitev - gradnje suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini, ki naj bi izboljšali razmere. Zakaj torej ljudi seliti sedaj, se nekateri sprašujejo, če bo čez kakšnih deset let območje znova varno. "Ker se v teh desetih letih lahko trikrat zgodijo poplave in hude nesreče, zato je pomembno, da stroka na podlagi vsega, kar ima, to pove. Ni stvar službe za obnovo, da odloči o tem - stroka mora odločiti. Cel postopek je narejen zato tako, da se rešitve vmes večkrat preveri, tako javnost, stroka (tudi tista, ki ni vključena v postopek), in da se na koncu sprejme odločitev. Kakršnakoli odločitev bo, bo strokovno dovolj podprta, da bomo lahko z njo živeli," še poudarja. Kaj čaka posameznike, če se tudi po tem postopku s selitvijo ne bodo strinjali? Razlastitev? "To je možno, zakon to dopušča. Še vedno želimo, da na koncu poskušamo doseči dogovor, ker je to najbolj produktivno in je tudi najbolje zanje. Če bo država ocenila, da je to zaradi varnosti nujno treba storiti, je tudi ta možnost."Je pa seznam, ki so ga javno objavili v začetku januarja, na splošno med ljudmi povzročil veliko nervoze. Še župani posameznih občin so opozarjali, da so nelogičnosti; da je denimo ena hiša na seznamu, sosednja, tik ob njej, pa ne. Ali da je na seznamu objekt, ki niti ni bil močno poplavljen, drugi, ki je bil poldrugi meter pod vodo, pa ne. "Ocenjuje se celotno območje. Pri prvem koraku so bili označeni najbolj ogroženi. Ko bo celota ocenjena, pa je lahko še kakšen objekt umeščen ali umaknjen. To je stvar podrobne ocene, ki se še dela," na te pomisleke odgovarja državni sekretar, pristojen za obnovo po poplavah.Še nekaj časa za premislekV Celju so si na seznam želeli umestiti tudi dvanajst objektov, ki jih ogroža plaz, dvanajst gospodarskih objektov, celjsko drsališče in gasilski dom v Zagradu. Sploh slednji ima v primeru, ko krajani potrebujejo pomoč, zavezane roke, saj so običajno med prvimi poplavljeni. Vendar se tudi ta ni uvrstil na seznam. "Pri vladni službi pojasnjujejo, da se najprej rešujejo objekti, kjer so potencialno ogrožena življenja, torej stanovanjski objekti," je opisal celjski župan Matija Kovač. "Poseben pogovor smo opravili še s predstavniki gasilskega društva, kjer smo jim obrazložili optimalno pot, kako se zadeve lotiti," je dodal Boštjan Šefic. In kakšna je optimalna pot? "Preko gasilske zveze in njihovega matičnega ministrstva, ki pokriva področje zaščite in reševanja, ter Mestne občine Celje. Vsi morajo pogledati, kakšno je stanje, kakšne so alternativne rešitve. Občini bo treba najti ustrezno zemljišče, ostali pa še ustrezna sredstva," je dejal. Trenutno ni na voljo niti ustreznega zemljišča. Bo pa leta 2026, ko bodo zaključeni protipoplavni ukrepi, ki se bodo, kot je sedaj že povsem zagotovljeno, izvajali tudi na območju Zagrada.Celje je bila predzadnja postaja (v torek so na pogovor vabljeni še občani Šmartnega ob Paki, večinoma gre za ljudi, ki živijo v delu Letuške gmajne), na kateri se je Šefic z ekipo v dobrem mesecu dni ustavil in individualno pogovoril z ljudmi. Na splošno sam pogovore označuje kot konstruktivne. "Večina ljudi razume situacijo, je pripravljena sodelovati. Statistike še nimamo, a po moji grobi osebni oceni bi približno 40 do 50 odstotkov ljudi izbralo nadomestno gradnjo, okoli 30 do 40 odstotkov ljudi bi izbralo izplačilo odškodnine, del pa razmišlja o drugih opcijah," opisuje Šefic. Časa za premislek še imajo – pogodbe se bodo sklepale predvidoma poleti.

Celje: Gasilskega doma ni na listi "reševanja življenj"

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano