Obveznosti je vedno več, občutek nenehne utrujenosti, ko že vsak najmanjši napor na tvoja ramena pritiska s tonsko težo, pa vedno intenzivnejši. Rdeče lučke svetijo, pa če se še tako obračaš stran. Ko spoznaš, da si zašel v začaran, za nekatere celo poguben krog izgorelosti, je včasih že prepozno, pot do okrevanja pa dolga. Delovna izgorelost je v zadnjih dveh letih dobila tudi svojo temno sestro, utrujenost po prebolelem covidu-19. Obe imata isti imenovalec, pomanjkanje energije, tiste osnovne, ki nastaja v celičnih mitohondrijih. Pogovorno rečemo, da se ljudje "skurijo", kar pomeni, da porabijo energijske zaloge in potencial mitohondrijev. A celične elektrarne se ne porušijo, temveč zgolj ugasnejo in treba jih je ponovno spodbuditi, da pričnejo delovati.
Samo naspati se je treba? Lažje rečeno kot storjeno
Če mitohondriji ne delajo in ne proizvajajo energije v obliki molekul ATP, potem nič v telesu ne teče, kot bi moralo, saj so vsi procesi vezani na energijo. Fiziološko gledano se človeško telo najbolj regenerira ponoči. Pregoreli ljudje so pogosto sposobni samo še ležati, saj poskuša telo samo vzpostaviti nočno stanje, pozicijo, v kateri poteka regeneracija. A zgolj zamahniti z roko in dejati, da se je treba le dobro naspati, zveni enostavno le v teoriji. Paradoksalno imajo ljudje ravno predno izgorijo težave s spanjem. K temu prištejmo še težave z želodcem, anksioznost, in nenehno vznemirjenje.
Gre za stanje čustvene izčrpanosti, zmanjšane zmogljivosti na vseh ravneh in tudi telesno izčrpanost. Misel Če telo trošimo, bo nekje počilo je enostavno razumeti, a je ni vedno lahko slišati. Stanje vzbuja skrb, saj kar 52 odstotkov Slovencev kaže znake izgorelosti in osem odstotkov teh jih že ima znake zadnje stopnje. Pot gre strmo navzdol. Iz čilosti prestopimo v utrujenost, ki jo nadgradi preutrujenost, kmalu smo izčrpani, počutimo se ujete v krog in izgorelost je tu.
Poglejmo si stopnje izgorelosti pobližje.
Prva stopnja je izčrpanost. Gre za občutek kronične utrujenosti, ki ga človek presega s prisilnim deloholizmom. Značilna sta tudi manjša odpornost in zanikanje slabega počutja. Telesni znaki, ki kažejo na to, so kronična utrujenost, bolečine (v mišicah, prebavilih ...), srčno-žilne težave (palpitacija, tahikardija, ekstrasistole, visok krvni tlak), motnje spanja (nočno prebujanje), migrene, panični napadi, mravljinčenje, prebavne motnje, oslabljen imunski sistem (pogosto obolevanje).
Druga stopnja izgorelosti je ujetost, občutek, ki ga spremlja velika izčrpanost, človek pa se žal pogosto odzove s še večjo dejavnostjo. Telesni znaki so jasni: huda izčrpanost, kronična utrujenost, bolečine (v križu, v vratu), glavoboli, alergije, upad energije, zmanjšana zbranost, težave s spominom in koncentracijo, upad imunske odpornosti (pogosto obolevanje).
Tretja stopnja izgorelosti je stanje pred zlomom, ki ga spremlja značilno nihanje med deloholizmom in izčrpanostjo ob občutku vse večje razvrednotenosti.
Sledi zlom, ki je izražen kot velika in dolgotrajna izguba energije. Ko pride do zloma, je pot nazaj tako dolga in težavna, da bi lahko govorili o kronični bolezni. Dolgoročne posledice so lahko celo srčni infarkt, možganska kap in razne kronične bolezni.
