Ste med tistimi, ki le redko jedo v domači kuhinji, obroki v restavracijah in lokalih pa se vam zdijo enakega okusa in monotoni? Če ne boste pazili, kaj jeste, boste kmalu zaznali slabše rezultate pri delu in vaš jedilnik bo dolgoročno vplival tudi na vaše zdravje. Ravnovesje vzpostavimo z rednimi dnevnimi obroki, saj če jemo le enkrat ali dvakrat na dan, telesu nezavedno sporočamo, da mora del hrane skladiščiti, medtem ko ima ob več obrokih čas, da hranila razgradi. Tako lažje ohranjamo telesno težo, hkrati pa imamo dovolj energije za psihični in fizični napor. Vsak dan torej skušajte imeti tri glavne obroke (zajtrk, kosilo in večerjo) ter po potrebi še dopoldansko in popoldansko malico. Če vam uspe v rutino vključiti pet obrokov pri mizi, se boste izognili utrujenosti, ki je v jesensko-zimskem času še zlasti izrazita, presnova in prebava bosta boljši, prav tako počutje, vitalnost ter psihične in intelektualne sposobnosti.
Za kosilo
Na mizi naj bodo juha, glavna jed, solata, sadje ali voda oziroma nesladkan čaj. Živila naj bodo pripravljena na sopari ali dušena v lastnem soku, s čim manj dodane maščobe in soli. Če se cvrenju ali pečenju na masti nikakor ne morete upreti, tako pripravljeno hrano jejte zgolj enkrat na teden, sicer pa naj prevladujejo ribe, stročnice, druga zelenjava in polnozrnata živila. Namesto vmesnih prigrizkov, kot so čokoladice ali slani prigrizki iz avtomatov, izberite sadje, zelenjavo, jogurte in žitne izdelke brez dodanega sladkorja. Spijte od 1,5 do 2 litra vode.
Pomembne navade
- Hrano jejte sede, v mirnem in sproščenem okolju.
- Prehranjujte se redno, najboljši so trije glavni obroki in dve malici.
- Jejte počasi, namenite denimo 30 do 60 minut za glavne obroke.
- Hrano dobro prežvečite.
- Preden se po jedi vrnete k aktivnostim, počivajte nekaj minut.
Upoštevate vse tri?
- Uravnotežena prehrana preprečuje nastanek bolezni zaradi pomanjkanja esencialnih hranil.
- Varna prehrana ne presega maksimalne količine dovoljenih aditivov in kontaminantov v hrani.
- Varovalna prehrana varuje pred nastankom civilizacijskih bolezni.
Izogibajte se
- Pekovskih in slaščičarskih izdelkov ter industrijskih desertov.
- Gaziranih ali negaziranih sladkih pijač.
- Mesnih, majoneznih, kremnih in čokoladnih namazov ter trde margarine.
- Živil z velikim deležem maščob, predvsem nasičenih in transmaščobnih kislin.
- Instant juh iz vrečke, jušnih koncentratov in podobnih koncentriranih izdelkov.
- Mesne izdelke jejte zmerno do občasno.
Pomanjkanje časa in finančna obremenjenost sta po navadi najbolj pogosta dejavnika slabih prehranjevalnih navad. Da se boste dobro počutili v svoji koži ter dosegali kar se da dobro koncentracijo in fizično sposobnost, pa se ob prehranjevalnih nasvetih še dovolj gibajte.
