Do zimskih olimpijskih iger (ZOI) Milano-Cortina, ki bodo na sporedu od 6. do 22. februarja, so še trije meseci. Prizorišča bodo raztresena po vsej severni Italiji in Dolomitih, med sabo so oddaljena tudi po več ur vožnje z avtom, a organizatorji zagotavljajo odlično navijaško izkušnjo. S prodajo vstopnic so zadovoljni, za olimpijske in paraolimpijske igre (od 6. do 15. marca) so jih do konca oktobra prodali 850.000 od skupaj 1,4 milijona. "Številna tekmovanja so že razprodana, skupno število prodanih vstopnic pa je višje od pričakovanj," je ocenil Andrea Varnier, izvršni direktor organizacijskega odbora.
Finančna in okoljska vzdržnost
Milanski stadion San Siro bo gostil odprtje ZOI, a bodo zaradi razpršenosti prizorišč pripravili mimohode reprezentanc še v Cortini d'Ampezzo, Bormiu in Predazzu. V teh krajih in v njihovi okolici bodo tudi tekmovanja. Vzrok za velike razdalje je v trudu organizatorjev po finančni in okoljski vzdržnosti, skoraj vsa tekmovanja bodo na obstoječih prizoriščih, ki pa so jih temeljito obnovili. V organizacijskem odboru ocenjujejo, da bo končni račun znašal 5,2 milijarde evrov, od tega 3,5 milijarde za infrastrukturo in 1,7 milijarde za izvedbo iger. To je veliko manj kot na zadnjih nekaj igrah. Soči 2014 je stal vsaj 34,5 milijarde evrov, Pjongčang 2018 deset milijard, Peking 2022 pa okrog 35 milijard, so izračunali finančni analitiki, ker je uradna kitajska številka le štiri milijarde.
Slovenija s skoraj 50 športniki
Slovenija je od osamosvojitve na ZOI osvojila 24 medalj. Od Pekinga je bil z osmimi, torej eno več, uspešnejši le Soči. Tudi tokrat so cilji visoki, za proslavljanje kolajn (in številne druge aktivnosti) bo, kot lani v Parizu, na voljo slovenska hiša. Na Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS) predvidevajo nastop 45 do 50 slovenskih športnic in športnikov. Pričakovati je večino osvajalcev medalj iz Pekinga, Petra Prevca in Urše Bogataj, ki sta končala tekmovalno pot, pa zagotovo ne bo zraven. Iz smučarskih skokov je največ kolajn z ZOI 2022. Posamični sta osvojila Bogatajeva (zlato) in Nika Vodan (bron), ekipni mešana četverica, Peter Prevc, Timi Zajc, Bogatajeva in Vodanova (zlato), ter moška, Zajc, Cene in Peter Prevc ter Lovro Kos (srebro). V deskanju sta slavila Tim Mastnak (srebro) in Gloria Kotnik (bron), v alpskem smučanju Žan Kranjec (srebro).
Medalje iz Benetk, štafeta iz Rima
V 16 disciplinah bodo v Italiji podelili 116 kompletov odličij, sedem več kot na ZOI 2022. V Benetkah so julija lani razkrili uradne medalje, zasnovane kot dve polovici, ki simbolizirata vrhunec poti športnikov in parašportnikov ter vseh tistih, ki so hodili z njimi na tej poti. Na eni strani je tradicionalni olimpijski simbol petih krogov, na drugi napis, ki ponazarja igre in obeležuje prizorišča. Štafeta olimpijske bakle se bo začela kmalu, 26. novembra, s tradicionalnim prižigom plamena v grški Olimpiji, po obisku vseh 110 italijanskih provinc pa bo pot zaključila po 12.000 kilometrih 6. februarja na milanskem San Siru. Nekdanja teniška igralka Flavia Pennetta in motociklist Francesco Bagnaia bosta med prvimi nosilci plamenice, italijansko popotovanje se bo začelo 6. decembra v Rimu.
Rusi in Belorusi ter njihova usoda
Znova bo nastopila le peščica tekmovalcev iz Rusije in Belorusije, še manj kot na zadnjih poletnih igrah. Mednarodni olimpijski komite (Mok) je zaradi vojaškega napada na Ukrajino suspendiral ruski olimpijski komite, a dovoljuje, da tekmujejo nevtralni posamezniki. Je pa mednarodnim zvezam pri tej odločitvi prepustil proste roke. Svet Mednarodne smučarske zveze (Fis) je tako 22. oktobra prepovedal nastope v kvalifikacijah tudi posameznikom, krovne zveze so prepovedale še tekmovanja nevtralnim športnikom v bobu, skeletonu in sankanju ter biatlonu, prepoved prav tako velja za ekipne športe. Le Mednarodna drsalna zveza Rusom dovoljuje tekmovanje v umetnostnem in hitrostnem drsanju ter drsanju na kratke proge pod določenimi pogoji.
Maskoti Tina in Milo
Prireditelji so marca 2021 prvič do zdaj določili logotip OI z javnim glasovanjem. Sodelovalo je 871.566 ljubiteljev športa iz 169 držav, 75 odstotkov glasov je dobil tisti z imenom Futura. Dve leti pred igrami so razkrili maskoti. Med več kot 1600 idejami sta v javni anketi zmagala hermelina. Tina s svetlim plaščem je maskota ZOI, njen brat Milo z rjavim plaščem maskota paraolimpijskih iger. Njuni imeni sta vzdevka mest gostiteljic, Tina za Cortino, Milo za Milano. Spremljali ju bodo Floji, liki, ki jih navdihujejo snežne kapljice ter beli zvončki.
Prve igre za prvo predsednico
Za predsednico Moka Kirsty Coventry bodo to prve OI na čelu olimpijskega gibanja. Nekdanja plavalna šampionka iz Zimbabveja je bila kot prva ženska in prva iz Afrike za predsednico izvoljena 20. marca letos. Njen predhodnik, nemški pravnik Thomas Bach, je bil na čelu, ko je Italija dobila organizacijo, kar se je zgodilo 24. junija 2019 na 134. seji Moka v Lozani. Italijanska kandidatura je prejela 47 glasov, 34 švedska s Stockholmom in Arejem.
Igre s 14 prizorišči
Na ZOI je že tradicija, da je večje mesto, ki je uradni gostitelj iger, nosilec panog na ledu. Najbolj prestižne so preizkušnje v umetnostnem drsanju in hokeju. V Italiji bo ta status nekoliko drugačen. Milano in Cortina sta si ob kandidaturi razdelila glavne panoge, a vseh smučarskih tekem tudi slovito smučarsko središče ne zmore gostiti. Tekmovanja so razporedili še na bližnje lokacije in kraje, ki jih ljubitelji zimskih športov dobro poznajo. Med povsem netipičnimi pa je Verona, v mestu znanem po Shakespearovih literarnih junakih Romeu in Juliji, bo zaključna slovesnost ZOI ter odprtje paraolimpijskih iger. Mestne oblasti so to priložnost izkoristile za obnovo slovitega amfiteatra, starega več kot 2000 let.
Druga prizorišča
MILANO
Stadion San Siro (slavnostno odprtje)
Milano velja za prestolnico mode in italijanskega sloga, obenem je lombardijsko finančno in poslovno središče, ima močno kulturno zaledje, vsem tem dejavnostim pa je treba dodati močan športni pridih. Prvi v mestu je nogomet, a bosta vsaj ob odprtju iger večna klubska rivala Milan in Inter na drugem mestu. V njunem domu na San Siru bo otvoritveno slovesnost v živo spremljalo 75.000 gledalcev. Najcenejše vstopnice so bile na voljo za 260 evrov, najdražje brez težav presegajo več tisočakov.
Milano Ice Skating Arena (umetnostno drsanje in hitrostno drsanje na kratke proge)
Večnamenska dvorana Forum di Milano lahko gosti košarko in hokej, a tudi koncerte. Za športne prireditve ima zmogljivost 12.500 sedežev, med ZOI bo omejitev 9700. Dvorano, zgrajeno leta 1990, so pred sedmimi leti temeljito prenovili, leta 2018 je gostila SP v umetnostnem drsanju.
850
tisoč vstopnic od skupaj 1,4 milijona je že prodanih
Milano Santa Giulia Arena (hokej)
Nova dvorana za 16.000 gledalcev bo v osmih nadstropjih ponujala še 70.000 kvadratnih metrov prostora za različne prireditve, toda ni še nared. Šlo bo na tesno, dokončali naj bi jo dva meseca pred igrami, okrog novega leta pa naj bi v njej pripravili ledeno ploskev. Novo milansko pridobitev v jugovzhodnem predmestju bodo prvi preizkusili šele hokejisti v boju za olimpijske kolajne.
Milano Rho Fiera (hitrostno drsanje, hokej)
Razstavišče Fiera Milano bo športnikom ponudilo štiri paviljone. V 20 let starih dvoranah bodo postavili nove jeklene nosilne konstrukcije, da bodo lahko odstranili podporne stebre in umaknili požarne zidove, ki razmejujejo prostore. Med OI bodo zagotovili prostor za 5800 gledalcev na hokejskih tekmah in 7500 v hitrostnem drsanju.
PREDAZZO
Skakalni center (smučarski skoki in nordijska kombinacija)
Predazzo v dolini Fiemme je sinonim za skoke, celotna dolina pa za nordijske panoge. Center so zgradili leta 1989, pred tremi leti so se lotili prenove kompleksa, ki sprejme 5000 gledalcev. Letos so opravili še spremembe na skakalnicah. ZOI bodo vrhunec športnega dogajanja v dolini, ki je trikrat gostila SP (1991, 2003, 2013).
Tekaški center Tesero (smučarski tek in nordijska kombinacija)
Deset kilometrov od skakalnic je tekaški center ob jezeru Tesero. Celotna dolžina prog na nadmorski višini 830 metrov je 19 km, kot skakalnice so jih zasnovali za SP 1991. Prenovo so proge doživele med letoma 2010 in 2012, novo pa za ZOI, za katere so uredili nekaj novih tras. Ob progah bo lahko 15.000 gledalcev.
LIVIGNO
Livigno snow park (deskanje, smučanje prostega sloga)
Mestece blizu švicarske meje je na nadmorski višini 1816 metrov, smučišča pa segajo do 2900 metrov. Park so odprli leta 1994 in velja za enega najbolj priljubljenih v Evropi. Tekme bo lahko spremljalo 10.000 gledalcev, nastopali bodo tekmovalci v krosu, snežnem žlebu, paralelnih deskarskih tekmah in akrobatskih skokih.
Livigno park za skoke in grbine Carosello 3000 (skoki in grbine)
Novo prizorišče tik ob starem parku Livigno je krst doživelo marca na finalu svetovnega pokala. Zgradili so ga za igre, proga za grbine je dolga 225 metrov.
BORMIO
Smučarsko središče Stelvio (alpsko smučanje moški, turno smučanje)
Tako kot za nekatera druga prizorišča je asociacija za Bormio jasna - eden najtežjih moških smukov na svetu. A Bormio je veliko več kot to. Če odštejemo širok spekter turističnih atrakcij, je v letih 1985 in 2005 gostil SP v alpskem smučanju, tokrat pa bo vse moške discipline in celoten paket novinca v olimpijski družini, turnega smučanja.
ANTERSELVA
Biatlonsko središče Anterselva (biatlon)
Anterselva oziroma Antholz po nemško je južnotirolski kraj, ki vsakemu ljubitelju športa že pol stoletja pomeni le eno asociacijo: biatlon. Šestkrat je že gostil SP in je poleg Ruhpoldinga v Nemčiji najbolj znano prizorišče v biatlonsko karavani. Prenovili so ga leta 2006 in za te igre, ko so tudi zgradili nove proge. Skupno jih je na nadmorski višini 1600 m že 60 km.
CORTINA D'AMPEZZO
Smučarsko središče Tofana (alpsko smučanje ženske)
Kraljica Dolomitov je za razliko od drugih prizorišč leta 1956 sama gostila ZOI. Tofana je bila pred 69 leti prizorišče moških in ženskih smučarskih tekem, danes je ikonična postojanka ženskega smuka svetovnega pokala, bila je tudi prizorišče SP 2021. Tokrat bo vse ženske tekme alpskega smučanja lahko spremljalo 7000 gledalcev.
Olimpijska steza Eugenio Monti za bob in sankanje (bob, skeleton, sankanje)
Steza za bob, skeleton in sankanje, ki ponavadi prirediteljem iger povzroča največ težav, je bila tudi tokrat najbolj vroča zgodba. Sprva so načrtovali obnovo tiste iz leta 1956, a so se odločili za gradnjo novega objekta. To so spremljale zamude, korupcijski škandali in bojazen, da ne bo končan, Mok je že razmišljal o selitvi te panoge celo v ameriški Lake Placid. A po 120 milijonih evrov in sodelovanju 35 podjetij se je srečno izšlo, stezo so spomladi preizkusili. Poimenovali so jo po slovitem domačinu Eugeniu Montiju, dobitniku več olimpijskih medalj v bobu.
Olimpijski center za curling (curling)
Prizorišče tekem v curlingu je olimpijski stadion iz leta 1956, ki je takrat gostil slavnostno odprtje. Objekt so temeljito prenovili in modernizirali ter je namenjen za 3000 gledalcev. Tu bo tudi zaključna slovesnost paraolimpijskih iger.
