V mariborskem UKC so med prvimi v svetu vsadili nov polžev vsadek, ki je na evropskem tržišču šele mesec dni. Sama operacija ni bistveno drugačna od vstavitve prejšnjih verzij tovrstnega, tako imenovanega kohlearnega implanta, je razložil dr. Janez Rebol, iz klinike za otorinolaringologijo, kirurgijo glave in vratu, ki je prva dva tovrstna posega, skupaj s svojo ekipo, tudi opravil. Posebnost je predvsem v samem vsadku.
Polževe vsadke sicer vstavljajo že okoli 20 let. Tokrat pa gre za tako imenovani pametni sistem polževega vsadka. "Polžev vsadek ima zdaj integrirano programsko opremo. Te sisteme se lahko posodablja, tako kot recimo pametne telefone," je povedal Rebol. Podrobneje je razložil, da je vsadek sestavljen iz zunanje enote, ki se ji reče govorni procesor in notranje enote, ki je sprejemnik vsadka - iz njega gredo potem elektrode v notranje uho in tam z električnimi signali dražijo slušni živec. "Doslej je bila v notranjem delu samo elektronika, ki je sprejemala signale od zunaj in dražila slušni živec. Zdaj pa programska oprema modulira delovanje tega, shranjuje informacije in obvešča pacienta o morebitnih okvarah," je opisal. Ko bodo pacienti po nekaj časa zamenjali svoj zunanji del implanta, govorni procesor, bo tudi ta menjava enostavnejša, je še dodal Rebol. "Ne bo niti treba obiskati klinike, da se to znova nastavlja."
Telefoniranje, budilka ...
Vseh razsežnosti te novosti se za zdaj tudi še ne da napovedati. "Ker je povezljivost z bluetooth signalom, zato so te možnosti v prihodnosti zelo velike," pravi Rebol. V luči hitrega napredka tehnologije, sploh v povezavi z umetno inteligenco, si obetajo veliko, saj bodo lahko nove vsadke kot rečeno posodabljali, kot bo torej napredovala tehnologija. Že zdaj lahko recimo vsadek povežejo z mobilnim telefonom, kar pomeni osebam z vsadkom, da lahko tako prostoročno telefonirajo, Rebol razmišlja tudi o možnosti nastavitve budilke na tak način, hudomušno pa je namignil tudi na potencialno možnost prenosa drugih informacij, ki bi lahko pomagale bolj drznim študentom s polževim vsadkom.
Prva dva prejemnika novega vsadka sta odrasla, bodo pa potencialni kandidati v prihodnje lahko vsi, ki glede na svoje zdravstveno stanje potrebujejo polžev vsadek. "Pacienti so med seboj lahko zelo različni. Lahko so otroci ali odrasli. Velika korist se je izkazala s presejalnimi testi pri zelo majhnih otrocih. Če so otroci gluhi in jim hitro damo polžev vsadek, lahko osvojijo govor in se tudi normalno vpišejo v šolo," je orisal pomen te tehnologije. Koristi pa lahko tudi osebam, ki so tekom življenja izgubile sluh - delno ali v celoti.
Pacienta sta bila operirana šele nedavno, zato še nimata nameščene zunanje enote naprave, ker se mora najprej vse zaceliti. Ali bo tudi kakovost zvoka boljša kot pri prejšnjih verzijah polževih vsadkov, še ni jasno, pričakujejo pa, da bodo še premiki v to smer. "To ne pomeni, da je treba vse doslej vstavljene polževe vsadke zamenjati. Vsi bodo delovali še naprej. Škoda bi bilo tudi zamenjati implant, ki je že dobro nameščen, ker to vedno nosi nek riziko," je še poudaril Rebol. Pojasnil je še, da že zdaj lahko s polževimi vsadki dosegajo zelo dobro razumevanje govora. Polževe vsadke morajo sicer zelo redko zamenjati, le v odstotku ali dveh.
Novost je tudi precej navdušila skupost gluhih, nam je povedala Valerija Škof, sicer novinarka Spletne TV, ki predvaja program tudi v slovenskem znakovnem jeziku. Sama ima polžev vsadek dve leti in ji je zdaj kar nekoliko žal, da ni še nekoliko počakala na poseg. Razložila je tudi, da vstavitev implanta še ne pomeni, da oseba takoj sliši. "Potrebnih je veliko vaj, nastavitev vsadka, veliko časa in učenja poslušanja. Masikaj je odvisno tudi od posameznika. Ko sem dobila prvi zvok en mesec po operaciji, je ta bil bistveno drugačen, kot je danes, po dveh letih," je povedala. Prej je nosila slušni aparat na enem ušesu, od kar ima polžev vsadek, pa je njena komunikacija bistveno lažja, nam je še zaupala. "Prej sem morala obvezno brati z ustnic, zdaj tega več ne rabim početi. Slišim pa tudi druge zvoke, ki jih slušni aparat ne prenese - kot je petje ptic in šumenje vetra," je dodala.
Zavarovalnica ne krije vsega
Je pa Rebol izpostavil tudi temno plat tovrstnih posegov. Gre namreč za težavo v financiranju, ki naj bi se po novem letu še poglobila. "Po novem letu se nam strošek ne bo povrnil niti v ceni implanta," je opozoril. En vsadek stane sicer okoli 20.000 evrov. To ne bo pomenilo, da bi pacienti morali plačati za poseg, temveč bo to šlo v breme proračuna bolnišnice. Kar pa je tudi razlog za to, da je čakalna doba za polžev vsadek okoli leta in pol, za odrasle - otroke namreč uvrstijo na vrh čakalne liste. Letno jim zavarovalnica plača le 20 polževih vsadkov, zato opravijo le po 20 do 25 tovrstnih operacij letno, še enkrat toliko ljudi pa približno čaka na poseg. "Proračun za te naprave je treba bistveno dvigniti. Gre za relativno malo skupino ljudi, ki pa jih je treba podpreti," je jasen Rebol.
