S 1. decembrom začne veljati novi sistem dolgotrajne oskrbe v instituciji, ki prinaša spremembe za stanovalce domov za starejše. Prejšnji teden sprejeti interventni zakon prinaša pomembno spremembo predvsem za tiste, ki zaradi zdravstvenega stanja ne morejo sami podati soglasja za vključitev v novi sistem, svojci pa za to niso pooblaščeni. Po novem bodo tudi ti stanovalci samodejno vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe, enako kot tisti, ki bodo soglasje podpisali. Center za socialno delo bo tudi zanje izdal odločbo o prevedbi v novo kategorijo oskrbe, brez potrebe po dodatnih postopkih ali postavitvi skrbnika, kar bi podaljševalo postopek. Cilj spremembe je, da bodo stanovalci domov pravočasno in enostavno prešli v novi sistem, ki začne veljati 1. decembra. Prekategorizacija naj bi potekala hitro in brez zapletov. A določenih pomanjkljivost tudi interventni zakon ne odpravlja. Koliko soglasij so nekateri domovi že zbrali? In koliko bo stal stanovalce dom po novem? In kaj s čakajočimi na posteljo v domu?
Koliko bo dom stal decembra?
Ministrstvo za solidarno prihodnost je na spletni strani objavilo kalkulator cen nastanitve in prehrane pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe v instituciji, s katerim lahko vsak svojec ali uporabnik v domu starejših občanov izračuna, koliko bo z decembrom letošnjega leta (torej prva položnica januarja) plačeval za oskrbo in bivanje v domu. Prehrana in nastanitev bo, ne glede na uvrščenost v kategorijo, mesečno v Domu pod gorco stala 780 evrov, v Domu Danice Vogrinec 707,48 evra, v Domu starejših občanov Tezno 691,81 evra in v domu Senecura Maribor 781,94 evra.
Do zdaj se je cena oskrbe v domu zviševala glede na kategorijo, v katero je bil uporabnik uvrščen. Tako so največ plačevali tisti z najtežjim zdravstvenim stanjem, ki so potrebovali zahtevnejšo in s tem dražjo kategorijo. Ob tem je v kalkulatorju mogoče tudi izračunati, kolikšno bo plačilo mesečne oskrbe po zakonu o socialnem varstvu po 1. decembru. To bo dražje. Če danes v Senecuri v Mariboru uporabnik plača 874,50 evra, kar je cena za oskrbo 1 za stanovalca, ki ne potrebuje neposredne osebne pomoči v dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij, brez vsakega doplačila dodatkov, bo cena z decembrom 1005,68 evra. Za oskrbo 4 danes plačuje 1367,10 evra, čez dober mesec bo ta oskrba za dobrih 200 evrov dražja. Vse cene so še informativne.
"Standard ni težava, kader je"
Po besedah Marka Slaviča, direktorja Doma Danice Vogrinec, cene domov temeljijo na enotni metodologiji, razlikujejo pa se zaradi strukture stanovalcev in kadrovskih normativov. Novost je, da je cena hotelskega dela (nastanitev in prehrana) enotna, ne glede na zdravstveno kategorijo. Storitve oskrbe pa bodo za tiste, ki bodo vstopili v dolgotrajno oskrbo, plačane iz sklada za dolgotrajno oskrbo v obsegu, ki jim pripada po prevedbi kategorije. Za 1. kategorijo 20 ur mesečno, za 2. kategorijo 40 ur mesečno, za 3. kategorijo 60 ur mesečno, za 4. kategorijo 80 ur mesečno in za 5. kategorijo 110 ur mesečno.
In če bo nekdo potreboval več ur, kot mu pripada? "Metodologije za natančno merjenje ur trenutno še ni, zato bodo domovi prihodnje leto prejemali pavšal. Ur realizacije ne bo treba dokazovati, ker še ni vzpostavljenih natančnih evidenc. S stanovalci bomo ravnali po njihovih potrebah in v okviru upravičenega obsega. Pri nas ne bom dovolil dodatnega finančnega bremena, če bo kdo potreboval kakšno uro več," pojasnjuje Slavič. Doda, da bo, ko bodo računalniške evidence vzpostavljene, kar bi naj bilo v drugi polovici leta 2026, verjetno štelo le tisto, kar bo dokazljivo. "In kaj se bo zgodilo, ko bomo morali preko računalniških evidenc poročati, da je imel nek stanovalec realiziranih 110 ur, in kaj bodo domovi naredili, ko bo ta kvota ur prekoračena, je pa veliko vprašanje," pojasnjuje. A stanovalec bo vendarle želel zdaj vedeti, ali mu pripada eno tuširanje na teden ali morda dve. Slavič odgovarja: "Do prenove standardov, ki bodo normirani z urami in bodo podlaga za sistem v naslednjem letu, dobivamo pavšal in delamo kot do zdaj. Za stanovalce bo poskrbljeno kot do zdaj. Če bi bil zdaj star, me ne bi skrbela kakovost bivanja v domu, bolj me skrbi, ali bo v prihodnje dovolj ljudi, ki bodo to delo izvajali."
Zakaj Slavič predlaga povišanje prispevka za dva evra?
Domovi opozarjajo na kritično pomanjkanje kadra – predvsem negovalcev, zdravstvenih tehnikov in kuharjev. "Oddelkov ne moremo zapirati, saj imamo stanovalce v hiši. Če pa zmanjšamo kapacitete, padejo prihodki in ogrožena so izplačila plač. To je začarani krog," opozarja Marko Slavič. Zato je delovni skupini ministrstva predlagal, naj se prispevek za dolgotrajno oskrbo zviša za dva evra, pri čemer bi se celotni znesek namensko usmeril v zvišanje plač v domovih. Po grobi oceni bi to prineslo okoli 60 milijonov evrov dodatnih sredstev letno za kadre. "Ne pričakujmo, da bodo ljudje za obstoječe plače opravljali tako zahtevno delo. Kadra že zdaj ni. Če želimo privabiti in zadržati zaposlene, moramo plače dvigniti," pravi. Po njegovi kalkulaciji bi to lahko pomenilo okoli 200 evrov višje neto prejemke (približno 300 evrov bruto). "To bi bila realna spodbuda, da se nekdo odloči, ali bo šel delat v trgovino ali v dom za starejše," dodaja.
Do 30. novembra avtomatizirano, kasneje po rednem postopku
V domovih trenutno intenzivno zbirajo soglasja stanovalcev. V Domu Danice Vogrinec je večina soglasje že podala. Direktor Marko Slavič ne vidi razloga, da ga stanovalci ne bi podpisali ali se ne bi odločili za prevedbo v sistem dolgotrajne oskrbe, saj bo zanje cenejši. Podpis soglasja stanovalca še k ničemur ne zavezuje. Je le podlaga, da prejme odločbo, iz katere bo razvidno, v katero kategorijo dolgotrajne oskrbe sodi. V novi sistem bodo prešli šele, ko bodo z domom sklenili osebni načrt z datumom začetka izvajanja in podpisali pogodbo ter se odpovedali primerljivi pravici.
Klicni center 114 nudi informacije o dolgotrajni oskrbi. Pokličete lahko vsak delovni dan od 8. do 16. ure
Dobra skrb za svojca je neprecenljiva
"Gre za izjemno težko, psihično in fizično naporno delo. Daleč od tega, da bi bilo enostavno. In zaradi težavnosti bi si predvsem negovalci starejših zaslužili krepko boljše plačilo. Resda nimajo negovalci visoke izobrazbe, a njihovo srce je na pravem mestu - in dobra, srčna skrb za mamo odtehta izobrazbo. So pa negovalci najslabše plačani, čeprav najbolj trpijo in so največ v stiku z oskrbovalci," nam je povedal eden od svojcev, ki ima v domu starejših mamo, ki jo skupaj s sorodniki obiskujejo dvakrat na dan, in pravi, da ima kar dober vpogled v delo zaposlenih v domu. Opaža, da mladi pridejo, začnejo delati, ostanejo mesec, dva, nakar jih več ni.
Zakaj je soglasje pomembno? Omogoča avtomatsko prevedbo, ki pomeni, da bo CSD Ljubljana izdal odločbo o pravici do dolgotrajne oskrbe v instituciji in stanovalca uvrsti v kategorijo, kot jo ima stanovalec zdaj. Prevedba iz obstoječih kategorij DSO poteka tako: I. kategorija v DSO se prevede v 1. kategorijo dolgotrajne oskrbe, II. kategorija v DSO se prevede v 2. kategorijo dolgotrajne oskrbe, III.a kategorija v DSO se prevede v 3. kategorijo dolgotrajne oskrbe, III.b kategorija v DSO se prevede v 4. kategorijo dolgotrajne oskrbe in IV. kategorija v DSO se prevede v 5. kategorijo dolgotrajne oskrbe.
Po 30. novembru soglasja ne bo več mogoče podpisati. Pravico do dolgotrajne oskrbe bo nato mogoče pridobiti, velja tudi za sedanje stanovalce, ki zdaj soglasja ne bodo podali, le v rednem postopku: z oddajo vloge na vstopni točki CSD, kjer bodo ocenili upravičenost in izdali odločbo - ne glede na trenutno kategorijo oskrbe v domu.
Katere stroške bo v domovih treba doplačati in kje vam bodo morali strošek zmanjšati?
Stanovalci, ki bodo po izdani odločbi sklenili osebni načrt, bodo poleg stroškov nastanitve in prehrane (tako imenovani hotelski del) lahko plačali še nadstandard, če ga bodo izbrali (na primer enoposteljna soba, lastna kopalnica). Če pogoji bivanja ne bodo dosegali standarda (na primer manjša soba ali souporaba sanitarij), bodo imeli znižanje cene. Direktorja Marko Slavič in Goran Frangež pojasnjujeta, da je tu mišljen nadstandardni ali podstandardni bivalni prostor. Iz pravilnika za oblikovanje cen za nadstandardni in podstandardni bivalni prostor izhaja doplačilo, pet odstotkov za lastne sanitarije (WC-školjka in umivalnik), deset odstotkov za lastno kopalnico (k sanitarijam dodatno tuš ali kopalna kad), pet odstotkov za balkon (razen 'francoskega' balkona) ali teraso, pet odstotkov za dodatno opremo v sobi, 30 odstotkov za apartma ali garsonjero s kuhinjo in pet odstotkov za sobo, ki je za več kot 20 odstotkov večja od predpisanih standardov in normativov. Pravilnik pa določa tudi nižanje cene - zaradi podstandardnega bivalnega prostora se cene znižajo v odstotku od izračunane standardne cene, in sicer največ pet odstotkov za triposteljno sobo, deset odstotkov za štiri- in večposteljno sobo in pet odstotkov za sobo, ki je za več kot 20 odstotkov manjša od predpisanih standardov in normativov.
Večina stanovalcev se odloča za podpis soglasij
Tudi v Domu pod gorco so zbrali večino soglasij, v postopek pa so vključili tudi svojce. "Pričakujemo, da bo večina stanovalcev podala soglasje za vstop v dolgotrajno oskrbo," pravi direktor Goran Frangež. Vsem, ki bodo želeli vstopiti, bo to omogočeno. Tisti, ki ne bodo, bodo storitve še naprej prejemali po zakonu o socialnem varstvu – vendar po višjih cenah od 1. decembra. Opozarja še, da osebe, ki so uvrščene na seznam čakajočih za sprejem v institucionalno varstvo v domovih po zakonu o socialnem varstvu, nimajo možnosti avtomatske prevedbe v dolgotrajno oskrbo brez izdelave ocene upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, kar pomeni, da lahko od 1. novembra podajo vlogo za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe pristojnemu centru za socialno delo. Domovi bodo osebe, ki so na seznamih čakajočih, obvestili o možnosti vložitve vloge za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe.
Številke
- Ocenjeno je, da je okrog 80 tisoč uporabnikov dolgotrajne oskrbe.
- Trenutno je okoli 20 tisoč oseb v domovih za starejše.
- Okoli 20 tisoč starejših koristi pomoč na domu skupaj s patronažo oskrbo.
- Okoli 20 tisoč oseb prejema dodatek za pomoč in postrežbo.
- Predvideno je, da bo okoli 20 tisoč oseb vstopilo v sistem v skladu s pravicami na novo.
V Domu upokojencev Ptuj že dva tedna organizirajo sestanke s stanovalci, ta teden še s svojci. Na spletni strani doma je že skoraj en mesec objavljeno obvestilo o uveljavljanju pravice do dolgotrajne oskrbe. Direktorica Vesna Šiplič pravi: "Informacij, da kdo soglasja ne bi podpisal, nimam. Priporočamo, da ga podpišejo, da izvedo, kaj je zanje pomembno in katere primerljive pravice lahko prejmejo v sistemu dolgotrajne oskrbe."
Direktorje domov skrbi še, kako bo s stanovalcem, ki se mu čez noč zdravstveno stanje toliko poslabša, da hitro potrebuje višjo kategorijo oskrbe. Kot smo izvedeli, si na centrih za socialno delo prizadevajo, da določitev nove kategorije ne bi potekala v upravnem postopku, temveč bi bila uvedena izjema, ki bi omogočila hitro prilagoditev oskrbe glede na potrebe posameznika.
Od decembra denarni prejemek
Prejemnikom, ki ne vstopijo v sistem dolgotrajne oskrbe (DO), se dodatek za pomoč in postrežbo (DPP) izplačuje naprej tudi po 1. decembru. Dodatek prejema veliko stanovalcev domov za starejše.
Če oseba vstopi v dolgotrajno oskrbo (v domu ali na domu), namesto DPP dobi priznane ure oskrbe, ki se plačajo iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Če ur oskrbe ne želi ali ne more koristiti, lahko posameznik zaprosi za denarni prejemek, odvisen od kategorije upravičenosti. Ta znesek je namenjen kritju oskrbe, ki jo običajno zagotavlja neformalna mreža (družina ipd.). Pravico do denarnega prejemka je mogoče uveljavljati od 1. decembra.
Mesečni zneski denarnega prejemka: 1. kategorija 89 evrov, 2. kategorija 179 evrov, 3. kategorija 268 evrov, 4. kategorija 357 evrov in 5. kategorija 491 evrov.
Za nov DPP po 1. decembru ne bo več mogoče zaprositi. Pravice se uveljavljajo preko vstopne točke CSD po zakonu o dolgotrajni oskrbi.
Nekateri, ki bivajo v domovih, deprivilegirani
Novi sistem dolgotrajne oskrbe je prezrl odrasle osebe s posebnimi potrebami, ki živijo v posebnih zavodih (na primer Hrastovec, Lukavci, Grmovje …) in tudi v domovih za starejše. Dom upokojencev Ptuj in Dom Danice Vogrinec sta kombinirana zavoda, v katerih bivajo tudi ljudje z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in razvoju, po poškodbah glave ter najtežje gibalno ali senzorno ovirani. Tudi ti stanovalci – predvsem njihovi svojci – si želijo prehod v sistem dolgotrajne oskrbe, saj že živijo v instituciji. A v sistem ne bodo vključeni samodejno, temveč morajo na vstopno točko CSD in skozi redni postopek. Zakon o dolgotrajni oskrbi jasno določa, da se samodejno prevaja le oskrba I.–IV., torej varstvo starejših. "Nekateri svojci so upravičeno nezadovoljni. Dolgotrajna oskrba ne pomeni, da bodo vsi v institucijah na boljšem. Ti ljudje že zdaj plačujejo več. Po 1. decembru, ko se izteče začasno sofinanciranje kadrov, se cene dodatno zvišujejo – tudi za posebno obliko varstva. Svetujemo jim, naj se oglasijo pri vstopnih točkah, kjer bodo ocenjeni," pravi direktorica Doma upokojencev Ptuj.
Interventni zakon v samodejno prevedbo ni vključil uporabnikov dnevnega varstva, ki je po trenutni zakonodaji prav tako institucionalna oblika varstva starejših.
Obveznost občin se bo nekoliko zmanjšala
Če starejši ali njihovi zavezanci (na primer svojci) ne zmorejo v celoti plačati doma za starejše, razliko praviloma (do)plača občina. Občina Hoče - Slivnica letno za oskrbnine invalidov in starejših nameni okoli 500.000 evrov, za pomoč na domu pa še 120.000 evrov. Upajo, da bo novi sistem dolgotrajne oskrbe nekoliko razbremenil občinski proračun. "Pričakujemo, da bo dolgotrajna oskrba nekoliko znižala naše stroške, a koliko, še ne vemo. Trenutno imamo 62 uporabnikov pomoči na domu. Za 45 občanov doplačujemo dom, povprečno dobrih 1000 evrov na mesec na osebo. V proračunu za prihodnje leto še upoštevamo letošnje zneske na podlagi veljavnih odločb. Učinek verjetno ne bo takojšen, upamo pa, da bo - tako pri doplačilih oskrbnin kot pri sofinanciranju pomoči na domu," pojasnjuje Janja Zorman, višja svetovalka za finance in proračun Občine Hoče – Slivnica. Dodaja, da so se občinski stroški v zadnjih letih precej zvišali zaradi večjega števila upravičencev in višjih cen, ki izhajajo iz prenove plačnega sistema v javnem sektorju. Te so se oktobra še nekoliko zvišale, nato sta napovedana po dva dviga letno do 2028.
