Lani so uporabniki družbenih omrežij, ki spremljajo slovenske vplivneže, lahko opazili pomembne spremembe pri oglaševanju izdelkov. Plačane objave so jasno označene z besedo "oglas" in vsebujejo tudi navedbo podjetja, ki je naročnik promocije. To omogoča sledilcem, da lažje ločijo med pristno osebno vsebino in plačanim sodelovanjem.

Glavna tržna inšpektorica Andreja But s Tržnega inšpektorata Republike Slovenije (TIRS) je pojasnila, da področje oglaševanja vplivnežev po novem ureja zakon o medijih. Ustreznost označevanja oglaševalskih sporočil v okviru družbenih profilov vplivnežev je sicer pred tem TIRS preverjal z vidika 41. člena zakona o varstvu potrošnikov. 

Za dodatna pojasnila smo se tako obrnili na Inšpektorat RS za kulturo in medije, kjer so poudarili, da so po določbah zakona o medijih obveznosti vplivnežev glede oglaševanja enake kot za druge izdajatelje medijev. "Ključno je, da so oglasi jasno označeni z grafičnimi elementi, ki nedvoumno kažejo, da gre za oglasno vsebino, in da so ločeni od ostalih programskih vsebin."

Kot so še dodali, se oglaševalske objave lahko objavijo ne le v zameno za plačilo, temveč tudi v primeru drugih oblik nadomestil, na primer kompenzacije, plačila z izdelki ali storitvami.

Že leta 2019 je Slovenska oglaševalska zbornica (SOZ) pripravila priporočila, kako naj vplivneži oglašujejo. "Ker se je v tem času to področje zelo razvilo in se je posledično tudi kar nekaj stvari že spremenilo, SOZ pripravlja prenovo dokumenta, ki bo tokrat izdan kot dokument projekta Dobre prakse in ga lahko pričakujemo v letu 2026," so napovedali. 

Kako poteka nadzor nad vplivneži

Ker novi medijski zakon velja šele kratek čas, inšpektorat za kulturo in medije kršitev za zdaj še ni obravnaval. 

Čas, ki ga ima vplivnež za odpravo kršitve, ni vnaprej določen, saj je odvisen od okoliščin posameznega primera. Postopek se vodi individualno, pri čemer se odgovornost za prekršek presoja posebej za vsakega kršitelja, so še dodali na inšpektoratu. 

Finančna uprava RS (Furs) za zdaj še ne razpolaga s celovitimi statističnimi podatki, ki bi zajemali vse spletne platforme, prek katerih vplivneži ustvarjajo prihodke. Kot pravijo, morajo posamezni ustvarjalci svoje dohodke finančni upravi prijaviti v okviru registrirane dejavnosti kot samostojni podjetniki ali prek gospodarske družbe. 

Vrsta dejavnosti, ki jo prijavijo, je odvisna od vsebine, s katero se ukvarjajo. Kar zadeva davčne obveznosti, zanje veljajo enaka pravila kot za vse druge podjetnike: oddaja letnih obračunov, plačevanje akontacij davkov in prispevkov za socialno varnost, še pravijo na Fursu.

"Furs opravlja tudi nadzore nad obdavčitvijo dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev prek spleta. V nadzorih se predvsem preverja, ali imajo zavezanci ustrezno registrirano dejavnost ali pa dosegajo dohodke iz drugega pogodbenega razmerja. Pozorni smo tudi na reklamiranje posameznih izdelkov in storitev. Pri tem preverjamo, ali so vplivneži za to prejeli kakšna plačila v denarju ali blagu in če so od prejetih plačil ustrezno obračunali in plačali davek," so še razložili.

Kako je z nadzorom na platformi Onlyfans

Poleg drugih novosti, ki so začele veljati za vplivneže, je bilo lani veliko pozornosti namenjene tudi spremembam nadzora nad prihodki, ki so ustvarjeni na platformi Onlyfans.

V začetku decembra lani je Furs objavil javni poziv, namenjen vsem slovenskim rezidentom, ki prejemajo ali so v preteklosti prejemali prihodke prek te platforme. Ustvarjalce plačljivih vsebin so pozvali, naj preverijo, ali so ustrezno napovedali vse dohodke, dosežene iz tega naslova. V sporočilu so med drugim zapisali: "Če ste ustvarjalci na Onlyfans in objavljate plačljive vsebine na tej platformi, vas pozivamo, da preverite, ali ste napovedali vse dohodke, ki ste jih dosegli v preteklih letih iz tega naslova. Če jih še niste, storite to čim prej, najpozneje do 31. decembra 2024."

Kot pravijo danes na Fursu, je v zadnjih letih dohodke prek platforme Onlyfans ustvarilo nekaj sto slovenskih rezidentov, od tega pa jih je manj kot 20 odstotkov imelo registrirano dejavnost. Skupaj so ustvarili več kot 10 milijonov evrov prihodkov, posameznik z najvišjim zaslužkom pa je presegel milijon evrov. Njegove identitete niso razkrili.

Furs smo povprašali, koliko prijav prihodkov, povezanih s platformo Onlyfans, so doslej prejeli in koliko kazni so v zvezi s tem že izdali. "V začetku tega leta smo pričeli posamične nadzore glede spletne platforme Onlyfans," so odgovorili in še dodali, da so doslej izvedli 22 nadzorov davka iz dejavnosti, 29 nadzorov dela na črno in več kot 90 prekrškovnih postopkov dela na črno. "V pretežnem delu nadzorov se ugotavljajo nepravilnosti, da zavezanci dohodkov iz naslova ustvarjanja vsebin na spletni platformi niso vključili med prihodke iz dejavnosti ter niso obračunali in plačali DDV."

Od 18 zaključenih davčnih nadzorov iz naslova davka za dejavnosti je bilo skupaj obračunanih 233.016,33 evra dodatnih davčnih obveznosti. Zaključenih je tudi 22 nadzorov zaradi suma dela na črno, pri čemer so bile nepravilnosti ugotovljene v kar 82 odstotkih primerov. "Lahko potrdimo, da so se osebe, pri katerih se vodijo postopki dela na črno in te nadaljujejo dejavnost, ustrezno registrirale v eni izmed organizacijskih oblik. Ostali nadzori so še v teku." V prekrškovnih postopkih zaradi dela na črno je bilo pravnomočno zaključenih 30 primerov s skupno izrečenimi globami v višini 90.000 evrov in odvzetimi protipravno pridobljenimi premoženjskimi koristmi v skupni vrednosti 877.289,51 evra, so dodali.

Kolikšna je globa, če prihodkov ne prijavijo

Če zavezanci svojih prihodkov ne prijavijo, ker niso registrirali dejavnosti, iz katere ti dohodki izvirajo, gre za kršitev zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno oziroma delo na črno. Za tak prekršek je predpisana globa v razponu od 1000 do 26.000 evrov. Poleg tega je vedno predviden tudi ukrep odvzema premoženjske koristi, pridobljene z delom na črno, pojasnjuje Furs.

Če pa imajo zavezanci registrirano dejavnost, vendar prihodkov iz ustvarjanja vsebin na spletni platformi ne vključijo med prihodke iz dejavnosti, gre praviloma za kršitve dveh ključnih zakonov. Prvi je zakon o davčnem postopku, ki za prekršek določa globo od 800 do 150.000 evrov, drugi pa zakon o davku na dodano vrednost, kjer je globa predvidena v razponu od 3000 do 150.000 evrov, so še pojasnili.