"Pogovarjali smo se o nujnosti krepitve konkurenčnosti EU, kar je zelo pomembna tema. Oprli smo se na Draghijevo poročilo. S konkurenčnostjo je povezanih veliko tem, premostiti pa moramo inovacijsko vrzel. Vlagali bomo v inovacije in raziskave, ki jih moramo prenesti v gospodarstvo. Zagotoviti moramo tudi energetsko neodvisnost Evrope in razogljičenje," je po vrhu voditeljev skupine MED9 - sredozemskih držav članic EU - dejal gostitelj premier Robert Golob. Voditelji Slovenije, Francije, Španije, Grčije, Portugalske, Malte, Cipra, Hrvaške in Italije so se srečali v Portorožu, v hotelu Kempinski Palace.

Tik pred zdajci je udeležbo odpovedala italijanska premierka Giorgia Meloni, nadomeščal jo je zunanji minister Antonio Tajani. Izostanka ni utemeljila, italijanski mediji pišejo, da jo je zmotilo, da bo vrh v obisk podaljšal francoski predsednik Emmanuel Macron, nekateri pravijo, da ima preveč dela s proračunom, tretji pa, da se je želela izogniti sicer neobvezujoči skupni izjavi o Bližnjem vzhodu. Kakorkoli ... voditeljem se je dopoldan na razpravi o konkurenčnosti v EU pridružila še predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Povečati sredstva za strateške cilje

Sprejeli so portoroško deklaracijo o evropskih zadevah pred sredinim vrhom EU v Bruslju. Voditelji so govorili tudi predlogu komisije o večletnem finančnem okviru 2028-2035. Golob meni, da bodo razprave in pogajanja o tem težavni in dolgi. "Povečati moramo sredstva, sicer ne bomo mogli slediti strateškim ciljem. V celoti smo podprli predlog komisije."

Da je poleg razogljičenja treba doseči obrambne cilje, pa je dodal grški premier Kyriakos Mitsotakis. Z novim letom bo predsedovanje Svetu EU prevzel Ciper. Predsednik Nikos Christodoulides je dejal, da bodo njihove prioritete varnost, krepitev odpornosti in dvig sredozemskega glasu v EU. "Aprila bomo gostili še srečanje glede pakta o azilu in migracijah," je napovedal. 

Da bi se uresničil načrt za Gazo

Druga ključna tema, o kateri so voditelji razpravljali, je Bližnji vzhod. Pri tem se jim je pridružil jordanski kralj Abdullah II. Pogovarjali so se predvsem o razmerah v Gazi in na Zahodnem bregu. "Priznavamo stabilizacijsko vlogo Jordanije in jo pri tem podpiramo. Evropa si želi biti dejavnejša v regiji. Odobravamo nedavno premirje in ameriški mirovni načrt. Želeli bi, da bi se načrt uresničil v vseh fazah, ne le v prvi," je dejal Golob.

Izpostavil je tudi pomen resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov, ki so doslej naletele na veto ZDA. "Ni več izgovora, da bi kdorkoli blokiral humanitarno pomoč. Pričakujemo, da bo Izrael sprostil mejni prehod Rafa in druge humanitarne koridorje. Najboljše bi bilo, da bi v Gazo poslali novinarje, saj bi tako zagotovili, da bi vse strani spoštovale premirje." Voditelji so skupaj s kraljem Abdullahom II. sprejeli skupno izjavo o Bližnjem vzhodu, ki zajema točke, kot jih je navedel Golob. "Razprave so pokazale, da se med prijatelji lahko zgodijo dobre stvari," je bil zadovoljen gostitelj. 

Španski premier Pedro Sanchez, pri vprašanju Gaze Golobov somišljenik, je pozval k spoštovanju premirja v Gazi. "Le tako se lahko premaknemo k trajnemu premirju. Seveda pa je nujno zagotoviti humanitarno pomoč. Zgoditi se mora mirna rešitev dveh držav." 

"Otroci iz Gaze so izgubili vse"

Vprašan, kako odpreti humanitarne poti v Gazo, je Tajani najprej pozval k spoštovanju mirovnega načrta in dejal, da bo Italija pri tem sodelovala z Jordanijo. "Humanitarno pomoč bomo zagotovili prek pomorskega koridorja, ki ga je vzpostavil Ciper. Najprej potrebujejo hrano, nato še ostalo. Palestincem bomo omogočili zdravljenje in študij v Italiji." 

Je pa malteški premier Robert Abela dejal, da so poleg tega, da so letos priznali Palestino, na Malti veliko palestinskih otrokom zagotovili zdravstveno oskrbo. "Otroci bi morali uživati najlepša leta, k nam pa so prišli invalidni. Izgubili so vse, kar so imeli v življenju. Glede načrta sem previdno optimističen. Moramo biti enotni. Današnja razprava je pokazala, da smo lahko še bolj poenoteni kot prej. Glede dostave humanitarne pomoči pa moramo biti bolj siloviti in odločni. Grozodejstev je bilo preveč." Spomnil je še na gospodarske težave otoških držav in bil kritičen do podnebnih ciljev. "Obdržati moramo pomorski sektor. Pri konkurenčnosti ne smemo izgubljati zaradi preveč ambicioznih podnebnih ciljev. Sem za zeleni prehod, a ne na račun slabšanja gospodarstva," je še dejal. Prihodnje leto bo skupini MED9 predsedovala Hrvaška.