Odvzeti pijanemu človeku kozarec viskija ga ne bo streznilo – s to metaforo Mihail Hodorkovski, nekdanji politični zapornik in nekdanji direktor naftnega giganta Jukos, opisuje neučinkovitost zahodnih sankcij proti Rusiji. V avtorskem prispevku za Politico Hodorkovski opozarja, da Zahod dela napako, ko verjame, da lahko zgolj gospodarski ukrepi zlomijo vojni stroj Vladimirja Putina.
Sankcije brez vojaške podpore – recept za neuspeh
Po Hodorkovskem ne obstaja – in nikoli ne bo obstajal – odgovor na rusko agresijo, ki bi temeljil izključno na ekonomskem pritisku. Sankcije imajo smisel le, če so uravnotežene z močnimi vlaganji v obrambne zmogljivosti in z jasno pripravljenostjo, da se te zmogljivosti tudi uporabijo. V nasprotnem primeru Zahod le izgublja čas, medtem ko ruski droni vse drznejše preizkušajo obrambo Nata.
Nerazumevanje Putinovih ciljev
Zahod se, piše Hodorkovski, preveč opira na energetske sankcije – kot pijanec, ki misli, da bo še ena pijača rešila njegove težave. Tak pristop kaže na temeljno nerazumevanje Putinovih namenov. Vojna v Ukrajini namreč ni ekonomski spopad za nadzor nad viri, temveč strateška in ideološka bitka proti sami ideji demokratičnih družb v ruskem sosedstvu ter poskus obnove imperialne moči, kakršno je Moskva uživala v 20. stoletju.
Prepričanje, da bo Kremljev vojni stroj kolapsiral zaradi energetskih omejitev, je po njegovih besedah zmota. Za razliko od zahodnih voditeljev, ki morajo upoštevati voljo volivcev, Putin nima notranjih političnih nasprotnikov in lahko državne interese postavlja nad javno mnenje.
Omejen domet energetskih sankcij
Odstranitev ruske nafte in plina s svetovnega trga brez sprožitve naftnega šoka je izjemno zahtevna naloga. Zahod zato okleva s popolno blokado, medtem ko Rusija še vedno najde številne kupce v državah, ki vojno v Ukrajini dojemajo kot "oddaljen spor", spominja Hodorkovski. Tudi ob obstoječih omejitvah ruski proračun še vedno prinaša desetine milijard dolarjev prihodkov – dovolj, da Putin brez večjih popuščanj nadaljuje vojno.
Edini odgovor: trajna krepitev Nata
"Sankcije nikoli ne bodo prelomnica za Putina," opozarja Hodorkovski. Njegov režim je od začetka zgrajen na nezakonitosti in prevari, izogibanje sankcijam pa je zanj le manjša neprijetnost. Ker sta nafta in plin praktično izločena kot učinkovito sredstvo pritiska, je po njegovem mnenju edini način, da se Moskvo prisili k umiku, množična in trajna vojaška okrepitev Nata.
A evropski voditelji težko prepričujejo svoje volivce, da je dolgoročno povečanje obrambne porabe nujno. To omahovanje, piše Hodorkovski, krepi samozavest Kitajske in strateško vodstvo prepušča Združenim državam Amerike. Nedavni vdori ruskih dronov na Poljsko in v Romunijo po njegovih besedah jasno kažejo na eksistencialno grožnjo, s katero se sooča Zahod.
"Čas je, da spoznamo, da so sankcije, čeprav korak v pravo smer, le površinski ukrep v primerjavi z odločnostjo, ki je potrebna, da se Putina prisili k umiku – kaj šele k porazu," zaključuje Hodorkovski v članku za Politico.
