(POGOVOR) Tadej Pogačar: Želja obdržati majico je neskončna

Zadnjič se je v mavričastem dresu zapeljal v torek, je sedmi sili v Kigaliju povedal Tadej Pogačar. Nato je oblekel zeleni slovenski dres, v katerem si bo v nedeljski cestni dirki svetovnega prvenstva v Ruandi poskušal priboriti novo zlato kolajno in, kar šteje še več - drugi mandat v najbolj zaželeni kolesarski majici na svetu.

"Včasih je bilo čez leto težko nositi to majico. Pritegnil si veliko več pozornosti, veliko več je bilo obveznosti. A to je najlepša, najboljša majica, vrhunec kolesarstva. Želja, da jo obdržim, je neskončna. Dal bom vse od sebe, ker je bila izkušnja neverjetna. Zakaj je ne bi mogel imeti še eno leto?" se je vprašal vladar svetovnega kolesarstva. Le 23 tekmovalcev je v 98-letni zgodovini svetovnih prvenstev profesionalcev nosilo mavričast dres, ki so ga uvedli že na prvem leta 1927 v Nemčiji. Oblekel ga je Italijan Alfredo Binda, več kot eno zlato je osvojilo 13 kolesarjev, po tri pa le peterica, nazadnje Slovak Peter Sagan, ki je bil edini uspešen v zaporednih letih, od 2015 do 2017.

Energija dosti boljša kot ob prihodu

Slovenski as je pod ekvatorjem že en teden in se je privadil na razmere. Čeprav je vreme ta čas podobno kot v Evropi, v Sloveniji, je Afrika nekaj drugega. "Veliko ljudi zanemarja višino, ker nismo na 1800 ali 2000 metrih, ampak na le 1500, a čutiš, da par vatov moči manjka. Vreme je malo drugačno kot doma. Čudno. Ni vlage, lahko pa, da je. Kar zapleteno je, na kolesu čutiš razliko, ne ko hodiš okrog. Država je čista, ni smeti, ampak vozijo se s starimi avti, tovornjaki in motorji, kar pušča smog in je zrak onesnažen. Če hočeš svežega, greš 20 kilometrov iz mesta in se nadihaš. V torek in sredo sem naredil mogoče celo najlepša treninga v letu. Vesel sem, da bo cestna dirka tu," je prvo afriško izkušnjo opisal Pogačar. Pozabil je že na grenko izkušnjo v kronometru. Obljubil je, da bo to nedeljo povsem drugače, kot je bilo prejšnjo. "Kronometer je bil dolg 55 minut, cestna preizkušnja bo šestkrat daljša. To bo čisto druga pesem. Nič se ni treba bati navijačem," je zatrdil.

Na cestnem kolesu bolj uživa kot na kronometrskem. "Saj vsak razen Remca (Evenepoela)," se je zasmejal. Po enem tednu se na črni celini dobro počuti. "Prijalo je iti malo okrog in videti Ruando, narediti dobre intervale. Energija je bila v zadnjih treh dneh dosti boljša kot v prvih treh. Navadil sem se na okolje, na vreme. Začel sem uživati na kolesu. Čutim se pripravljenega. Noge se kar dobro vrtijo. Ko so prišli reprezentančni kolegi, sem dobil še ekstra motivacijo. Vsi se zelo veselimo nedelje," je optimističen pred cestno preizkušnjo.

Avstralci, brez zamere: Afrika je lepša

Od vloge favorita ne beži. "Mislim, da imamo eno najmočnejših ekip, še boljšo kot lani, morajo nas imeti za favorite." Da je na 268 km kar 5500 višincev, mu zelo ustreza. Na trasi je 15 krogov (po 14,9 km) s po dvema vzponoma, zadnji, ki se konča dober kilometer pred ciljno črto, je po tlakovcih. Na sredi dirke karavana krene na goro Kigali in se za zaključnih šest krogov vrne v prestolnico. Evenepoel je traso primerjal z avstralsko pred tremi leti. "Ta krog je veliko bolj zabaven, desetkrat bolj. Brez zamere, Avstralci, tisti res ni bil zame," je v smehu dejal Pogačar, ki sicer ni želel vleči primerjav. "Smo v Afriki, kar je, tu je in je treba prevoziti. Če bi vsak klanec, ki sem ga odpeljal, primerjal z drugimi, bi se mi zmešalo. Videli smo progo in vemo, kaj nas čaka."

Najvišja točka bo na gori Kigali (1771 metrov) 104 km pred ciljem. "Ta vzpon je lahko kar usoden. Skupina se bo precej zmanjšala. Odvisno od razpleta, če bomo šli gor na polno, ampak samo, da se prekucneš čez, bodo noge plačale. Lahko se zgodi par variant, mi moramo biti pripravljeni na vse. Mislim, da tudi po spustu še lahko računam na kakšnega ekipnega kolega," je povedal Pogačar. Lani v Švici je na tej točki že sprožil usodni napad. "Tega ne moreš vedno početi. Spredaj sem takrat imel Jana (Tratnika), dvajset drugih kolesarjev, potem krog ali dva Pavla Sivakova, vedno je bilo nekaj pomoči, zavetrja. Ampak sto kilometrov ni lahkih, tudi če imaš pomoč, malo je daleč."

Načrt: Pustiti druge in biti pameten

Kaj pričakuje od tekmecev? "Veliko fantov bo želelo napasti od daleč, nekateri bodo gledali le mene. Bomo videli Remca, če bo letel, kot je na kronometru, Tom Pidcock ima za sabo dobro Vuelto, potem so še moji iz UAE. Vsi nas bodo skušali presenetiti in na to se moramo fokusirati, ne samo na favorite, na posameznike. Moramo biti samozavestni in misliti na našo dirko, da imamo vse pod kontrolo. Treba bo tudi varčevati z energijo in biti pameten v vseh pogledih, ker dirka bo dolga in težka," je dejal Pogačar, ki pri moštvenih kolegih največ pričakuje spet od Sivakova in Isaaca del Tora.

Sta lahko ta dva tudi njegova zaveznika? "Moja prednost, če se znajdem z njima, je le v tem, da vem, koliko sta dobra, kje ju lahko presenetim, ne pričakujem pa ekstra pomoči. Tudi drugi želijo poseči po medaljah in tako razmišljajo. Rajši pa pridem v sprint z Isaacom kot z Remcom," je Pogačar že razmišljal o enem ali dveh možnih scenarijih. Slovenija bo zaradi njegove lanske zmage prvič v zgodovini imela največjo reprezentanco z devetimi člani, kar bi bilo smotrno unovčiti. "Zame je to dodaten prestiž. Mogoče si z enim več ne moreš ful ekstra pomagati, ampak več nas je, boljše je. Vsaj pri nas je tako, dobra grupa smo. Drugi nas vidijo tako, 'glej, njih je devet, nas pa samo osem ali šest'. Lahko imaš mentalno prednost."