Pametna mesta so postala ena ključnih vizij evropske prihodnosti. Ne gre več le za futuristične stavbe z drznimi arhitekturnimi oblikami, temveč za celovite sisteme, kjer tehnologija omogoča boljše življenje prebivalcev in manjše obremenitve okolja. Osrednjo vlogo v tem prehodu imajo povezane stavbe – takšne, ki si energijo ne le proizvajajo in porabljajo, temveč jo tudi izmenjujejo.
Stavbe – veliki energetski igralci
Stavbe so največji posamični porabnik energije v Evropski uniji. Skupaj porabijo skoraj 40 odstotkov vse energije in ustvarijo več kot 35 odstotkov emisij toplogrednih plinov. To pomeni, da brez sprememb v stavbah ni mogoče doseči evropskega cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050.
V Sloveniji so stavbe odgovorne za okoli tretjino celotne porabe, kar vključuje ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in električno energijo.
Energetske soseske – ko stavbe sodelujejo
Koncept energetske soseske temelji na ideji, da stavbe postanejo aktivni igralci v energetskem sistemu. Namesto da bi bile pasivni porabniki, so lahko proizvajalci (npr. s sončnimi elektrarnami), hranilniki (z baterijami) in celo “dobavitelji” energije sosednjim objektom.
- Stavbe porabijo skoraj 40 odstotkov energije v EU.
- Povezovanje stavb v pametna omrežja omogoča delitev energije med soseskami.
- Umetna inteligenca usklajuje porabo, da se izogne preobremenitvam omrežja.
- Evropski projekti dokazujejo, da lahko pametna mesta zmanjšajo emisije ogljikovega dioksida. za 20 do 30 odstotkov.
Umetna inteligenca ima tu ključno vlogo: spremlja potrebe posameznih stavb in usklajuje, kdo energijo oddaja in kdo jo prejema. Če ima poslovna stavba čez vikend presežke elektrike, jih lahko deli s stanovanjskim blokom v soseski.
Digitalni nadzor za stabilnost omrežja
Eden večjih izzivov današnjih energetskih sistemov so konice porabe, ki preobremenijo omrežje. Pametne stavbe z UI to rešujejo tako, da premikajo porabo v čas, ko je energije dovolj. Če vremenska napoved kaže, da bo naslednji dan sončno, lahko UI usmeri polnjenje baterij ali električnih vozil v ta čas.
S tem se izognemo dragim naložbam v širitev električnega omrežja, saj se kapacitete bolje izkoristijo.
Slovenski pilotni projekti
V Ljubljani so že vzpostavili poskusno energetsko sosesko, kjer več stavb deli energijo prek pametnih števcev in algoritmov za optimizacijo. Rezultati kažejo, da so stavbe zmanjšale porabo energije iz omrežja za 15 odstotkov, hkrati pa povečale delež samooskrbe.
Podobne projekte testirajo v Celju in Kopru, kjer raziskujejo, kako povezati poslovne cone in stanovanjske soseske.
Pametna mesta po Evropi
Na ravni EU je eden najbolj znanih projektov Sharing Cities, v katerem sodelujejo Milano, Lizbona in London. V teh mestih so z digitalizacijo in UI zmanjšali porabo energije v stavbah za več kot 20 odstotkov, hkrati pa povečali delež obnovljivih virov.
Drugi projekt, Smart Cities Marketplace, združuje več kot 300 evropskih mest, ki delijo izkušnje in tehnologije za prehod v trajnostno prihodnost.
Povezava z mobilnostjo
Pametna mesta niso le stavbe, temveč tudi promet. Polnilnice za električna vozila so vse bolj integrirane v energetske sisteme stavb. UI usklajuje, kdaj se vozila polnijo, da se poraba ne prekriva s konicami in da se izkoriščajo trenutki poceni energije.
To je pomemben korak k oblikovanju energetsko samozadostnih mest, kjer stavbe, vozila in infrastruktura delujejo kot enoten ekosistem.
Družbena razsežnost
Pametna mesta niso samo tehnologija. Gre tudi za kakovost bivanja, manj onesnaženja, bolj zdrav zrak in nižje stroške za gospodinjstva. Raziskave kažejo, da prebivalci v pametnih soseskah, kjer so sistemi digitalno povezani, porabijo do 30 odstotkov manj energije, pri čemer se udobje bivanja celo poveča.
Povezane stavbe so temelj pametnih mest. Umetna inteligenca in digitalizacija omogočata, da energetski sistemi postanejo bolj prilagodljivi, pregledni in trajnostni. Za Slovenijo je to priložnost, da nadgradi obstoječe projekte in pokaže, da lahko tudi manjša mesta vodijo na poti v zeleno prihodnost.
Čeprav so tehnologije že na voljo, bo uspeh odvisen od sodelovanja – med stavbami, med mesti in med ljudmi.
