Po nekaj uspešnih izvolitvah v evropski sodniški prostor je predsednica republike vknjižila dve doma. Vsaj postavljanje sodnikov pravnici v vrhu države nekako gre, ustavno sodišče je na njen predlog pravočasno dobilo dve novi imeni. Časi, ko so ustavni sodniki dobivali po 70 in več poslanskih glasov, so pač zgodovina. In kaj zdaj? Praznovati? Nikakor ne! Več kadrovskih postopkov, ki vključujejo šefa države in državni zbor, je odprtih kot zaprtih, ker "neprave" kandidate politika zmelje. Varuh človekovih pravic, guverner centralne banke ... V štartnih blokih je iskanje novega vrha politično briskirane protikorupcijske komisije, v katero vsakokratni predsednik ali predsednica republike "celo" imenuje, ne le predlaga.
A ostanimo pri ustavnem sodišču, zadnjem domačem naslovu za zaščito človekovih pravic in ustave in zavor in ravnovesij med vejami oblasti. Da smo mesece pred aktualno potrditvijo vedeli, da bosta nova ustavna sodnika Nina Betetto in Primož Gorkič, ker ju vladajoča koalicija "sprejema", ni kak prispevek k izjemnosti kadrovanja na tako zelo pomemben položaj, kot je ustavnosodniški. Žal je v glavnem matematika politično možnega. Šla sta skozi, kot se reče. Tudi danes ne poznamo imen vseh prijavljenih. Pravkar izvoljena ustavna sodnica in sodnik se nista javno predstavila, ker te prakse prejšnjega predsednika republike, ki se ji je marsikdo muzal, češ da gre za prazno barbika modo, za nazaj pa se zdi skoraj luksuz, zdajšnja stanovalka predsedniške palače ni prevzela. Si pa zlahka predstavljamo, da sta se do prisege nahodila po političnih hodnikih. Ali so od tod naprej vrata na ustavno sodišče tesno zaprta pred političnimi pričakovanji? Morajo biti!
Predsednici republike je uspelo. A šele začelo se je
Da želi pravno konzervativno ustavno sodišče, je izjavila predsednica republike. Že na začetku mandata pa tudi, češ da polarizacija na ustavnem sodišču ni prinesla nič dobrega, zato se bo maksimalno potrudila, da se z novimi imenovanji ne ponovi. Nato je svetovni/politični nazor, ki ga je imela v mislih, prekvalificirala v pravni. Tukaj smo po četrtku v državnem zboru? In kaj bo "šlo skozi" naslednjič? Zdaj zdaj bo država v iskanju novih treh ustavnih sodnikov, v treh letih morata biti novi kar dve tretjini ustavnosodniške deveterice, vse to pa bo garnirano z visoko politično sezono v državi. Prve naslednje volitve ustavnih sodnikov bodo padle v čas parlamentarnih volitev, še ene za njimi že v bližino novih predsedniških. Bog nam pomagaj. In ustavnemu sodišču. In kandidatom za zahtevno, a iz več razlogov (zaostanki, nedorečen status po mandatu, ki nima ponovitve ...) ne neskončno privlačno funkcijo. Kdaj že smo, krajevno običajno, z drugega političnega pola od tega, ki je zdaj izvolil, poslušali, da si bo aktualna politična večina do parlamentarnih volitev izvolila dve tretjini ustavnega sodišča in ga zacementirala. Kdo bo cementiral naslednjič? In naslednjič. In naslednjič. In koga.
To, da je ustavno sodišče pravzaprav predsednikovo/predsedničino, ker ustavni sodnik ali sodnica ne more biti, kogar šef države ne nominira, je visoka odgovornost. In varovalka. Pred "prevzemi". Naj ostane tako.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
