Janko Krajnc je še nepolnoleten pričel igrati klaviature in prepevati na praznovanjih. Leta 1991 pa je kot debitant stopil na oder festivala narečne popevke Vesela jesen v Mariboru. Predstavil se je z avtorsko skladbo Gi smo mi, je luštno. "Ravno tistega leta ni bilo podeljeno priznanje za najboljšega debitanta. Neuradno so mi zanj povedali kasneje in dobil sem izjemno priložnost, posneti kaseto Lipa, ki je izšla leta 1992. Za skladbe sem prispeval besedila, bil sem skladatelj in izvajalec, dve besedili je dodal žal že pokojni Jože Skubic, ki sem ga imel priložnost spoznati na omenjenem festivalu," opiše Janko, ki je v mladih letih kratek čas sodeloval tudi z zasedbo Trans iz Slovenskih goric.
Pet let je bil član zasedbe Ambicija, s katero so posneli dve kaseti, in še pet let član zasedbe Mitreji, s katero so posneli eno kaseto. "Igrali smo na praznovanjih, predvsem na porokah. Poprijel sem za klaviature, bariton in tudi peli smo, večglasno. Tu in tam sem igral še trobento." Kakor po njem njegov sin Denis je imel tudi on zgled v domači hiši. "Oče je igral bariton in s prijatelji v ansamblu veliko nastopal v naši okolici. Odraščal sem v Črmljenšaku pri Voličini, starša sta prepevala v cerkvenem pevskem zboru, tako tudi midva s sestro Metko. Kasneje sva nekaj časa v cerkvenem pevskem zboru pri svetem Bolfenku, kjer sva si ustvarila dom, prepevala oba z ženo Lidijo," še pripoveduje Janko.
Niti zbora nista želela obiskovati
Izpostavi pa, da otroka, Denis in Sara, nista želela obiskovati niti šolskega pevskega zbora, pa danes oba prepevata. "S Saro sva odraščala v glasbeni družbi, z mamo smo podpirali in se veselili za očeta, ki je ob koncih tedna veliko časa preživel na nastopih. A pravo veselje do glasbe sva razvila kasneje, vsak na svoj način," razloži Denis, ki je letos na 56. festivalu narodnozabavne glasbe na Ptuju prejel Korenovo plaketo, ki jo podeljujejo najboljšim pevcem. Po več letih je plaketa romala v roke moškega vokalista in za povrh je eden najmlajših prejemnikov. "Izpostaviti moram, da smo člani ansambla Opev na ta festival šli brez pričakovanj. Intenzivno smo se pripravljali in rekli, da bomo poskusili. Orfeja smo s skladbo Rekla si osvojili za najboljši ansambel med nekvintetovskimi zasedbami ter prejeli še nagrado občinstva."
Denis ob tem prepeva še v vokalni skupini Morendo in tudi svoj prosti čas namenja glasbi. "Kar vadim, je odvisno od razpoloženja. Vedno pazim, da preigram celoten repertoar Opeva, da ohranjam primerno kondicijo. Ob tem pa za dušo zaigram še kakšno Avsenikovo ali Miheličevo, dan po preigrani noči pa najraje umirjene valčke."
Janko po letih, preživetih na odru, igra le še ob posebnih priložnostih. Še vedno vadi in pripravlja priredbe za žensko vokalno skupino Simfonija, ki jo vodi od leta 2011. "Dolgo je v meni tlela želja, da bi ustanovil pevsko zasedbo. Želel sem moško, v kateri bi tudi sam aktivno prepeval, a je bilo nekako lažje sestaviti žensko zasedbo." Skupina je ob deseti obletnici delovanja izdala zgoščenko ter predstavila videospot za pesem Prav lepa je trnovska fara. "Video smo posneli v domači Trnovski vasi, od koder prihaja večina pevk."
Dober glas o svojem kraju danes daleč naokoli ponese tudi Denis, ki se je pri osmih letih pričel učiti diatonično harmoniko in opravil tudi nižjo glasbeno šolo. "Ko sem bil osnovnošolec, se mojim sošolcem to, da igram harmoniko, ni zdelo nič navdušujočega. Danes pa otroci in mladi z velikim zanimanjem prisluhnejo prav harmoniki in poznajo tudi ogromno besedil narodnozabavne glasbe, ki se v zadnjem obdobju pogosto obarva z zabavnimi ritmi," opiše Denis, ki se je kasneje učil še igranja na bobne.
Za petje nikoli ni imel mentorja
Da bo kdaj prejel Korenovo plaketo, si ni predstavljal, saj se v petju nikoli ni posebej uril oziroma imel mentorja. "Od leta 2019 sem član ansambla Opev in z Luko, Alenom in Tomažem vsak teden enkrat vadimo skupaj, po potrebi še večkrat, obenem pa vadimo še vsak zase. Zagotovo prav to daje določeno kilometrino, ki je potrebna, da skupaj suvereno zaigramo in večglasno zapojemo. Poslušalci nas dobro sprejemajo in radi povabijo."
Janko je bil med letoma 2012 in 2020 predsednik domačega kulturnega društva in izpeljal izdajo zbornika ob 110. obletnici delovanja društva. Leta 2023 je prejel nagrado za dolgoletno delo na področju kulture v domači občini. Poleg glasbe in kulturnega udejstvovanja je še redno zaposlen. Denis pa je študiral ekonomijo, a je svojo pot našel v glasbi - in kot skromen mladenič si želi le, da bi lahko vse življenje živel z glasbo.
Ponosno oblečejo narodno nošo in zaigrajo
Ob podpori v družini sta oba nabrala veliko dogodivščin. Janku je najbolj ostal v spominu nastop na Pohorju, s katerega se ni mogel odpraviti domov, ker je bilo preveč snega - in je moral tam prespati. Denis pa se posebej spominja prometne nesreče, ki so jo doživeli s prijatelji iz ansambla na poti na nastop, ki so ga po zamenjavi avtomobila uspešno izpeljali.
Janko ima v posebej lepem spominu snemanje kasete Lipa, prvo sodelovanje s studiem, Denis pa je z Opevom sodeloval pri snemanju šestih skladb in videospotov zanje. "Vsem svojim skladbam smo dodali videospot, pri snemanju katerih smo se zmeraj zabavali. In ravno v tem tednu smo izdali novo polko z naslovom Sanjam, katere avtor je Mitja Novak." Denisu je všeč, da se v ansamblu dobro razumejo, da se družijo ter da prav vsi ponosno oblečejo narodno nošo in zaigrajo.
"Odkar pomnim, so bili dober zgled, glasba in narodna zavest del naše družine." Mama Lidija prepeva v Simfoniji, Sara pa obiskuje ure solo petja, pogumno je nastopila v muzikalih Muzikališčnikov KTD Selce, sicer pa študira razredni pouk. Morda kdaj zapojejo in zaigrajo tudi kot družina.
Seveda pa so vsi člani družine Krajnc kot člani Fancluba Opev iz Kicarja spremljali nastop ansambla Opev na ptujskem festivalu - bilo jih je okrog sto.
